Okusili besedo s Tonetom Peršakom

Tone Peršak je ustvarjalec, režiser, pisatelj, literarni kritik, bil je župan, minister ter avtor več kot 100 premislekov o politiki, kulturi in literaturi. Je oseba s premnogimi literarnimi, političnimi, kulturnimi in drugimi izkušnjami, je umetnik, ki je zgodbo svojega vseživljenjskega ustvarjanja podelil na projektu Okusimo besedo – bralni znački za odrasle.

V Knjižnici Domžale je v torek,  7. novembra 2023, potekal drugi literarni pogovor z ustvarjalci. Po pogovoru so bralci projekta Okusimo Besedo prejeli že drugo nalepko. Tisti, ki bodo poleg branja priporočenih knjig za bralno značko obiskali vsaj dva literarna pogovora v organizaciji Knjižnice Domžale, bodo namreč prejeli dodatno nagrado. Ta tri predstavljena dela Toneta Peršaka so tudi na seznamu bralne značke za odrasle. Odločite se lahko za vse tri, ali pa za vsaj eno knjižno delo. Literarnega pogovora se je udeležilo kar nekaj bralcev, med njimi tudi direktorica Knjižnice Domžale mag. Barbara Zupanc Oberwalder. Pogovor je vodila knjižničarka Barbara Kopač.

V pogovoru nam je vsestranski kulturnik predstavil svoja tri zadnja dela: Avtoštop, Praznovanje ter Za gozdom. Roman Toneta Pešaka Avtoštop je brez dvoma primerno branje za zimske dni za vse generacije, ki zaradi mraza raje ostajajo doma v upanju, da jih tovrstna dogodivščina še čaka poleti nekje v nedoločni prihodnosti.

Avtoštopar, ki je opremljen le s spalno vrečo in nekaj malega denarja, je odvisen od dobre volje mimo vozečih šoferjev, ki mu poleg prevoza neredko ponudijo tudi brezplačen obrok in ležišče. Čeprav si malce naivno predstavlja, da bo na svojem potovanju užil vse lepote tujerodne pokrajine, se spotoma zapletel v avanturo s kakšno svetlolasko ter doživel Evropo po dolgem in počez, ugotavlja, da je večino časa preveč utrujen, da bi lahko zbrano poslušal sogovornike in zapisoval vse vtise. Ko najbolj potrebuje prenočišče, ga ni nikjer na vidiku, in ko se ves utrujen zlekne ob cesto, ga zbudijo trije vojaki z opozorilom, da je na območju enega največjih Natovih vojaških oporišč v Evropi. Tako lahko roman označimo kot zadnji del trilogije o odraščanju sredi pomurskih ravnic, kjer pisec romana Avtoštop odrine v širni svet. Pa vendar v sebi še vedno nosi spomin na domače podeželsko okolje in skromno mamo, ki je vse življenje garala kot dnínarica, da je sinu omogočila varen dom. Ta cankarjanski kompleks spremlja glavnega junaka skozi celoten roman, saj se ne more znebiti slabe vesti ob misli, da je njegova mama vse življenje preživela tako rekoč v isti vasi, medtem ko je njega nemirni duh pehal vsepovsod.

Roman Praznovanje se kot družbenozgodovinska analiza in interpretacija izkušnje nekdanjega sistema navezuje na Peršakova romana Usedline (2013) in Preobrazbe (2017), hkrati pa razlikuje od njiju, saj nima avtobiografske osnove. Je življenjska zgodba glavnega junaka in hkrati družinska kronika, ki zaobjame skoraj celo stoletje ter enakopravno oriše tudi osebnosti in usode še vrste družinskih članov ali prijateljev glavnega junaka. V romanu Praznovanje se je Tone Peršak odmaknil od avtobiografskih prvin, zajema daljše časovno obdobje, zlasti v spominih dvaindevetdesetletnega Ladka in njegove žene, zunanji čas pa sega skoraj od začetka dvajsetega stoletja do leta 2018, ko med praznovanjem visoke obletnice literarnega junaka poteka notranji čas romana. Pred bralcem zaživi kronika družine Urbič s predstavniki štirih generacij od pradeda dalje. Njihova dojemanja in sodbe o dogodkih v preteklosti se bistveno razlikujejo med sabo. Celotna pripoved poteka med slavnostnim kosilom, ki ga za svoje bližnje priredi praded Ladko. A potomci so se že precej odtujili, nekateri pa se tudi ne marajo. Praznovanje je v bistvu Ladkov življenjski obračun, zamaknjen v dogodke v daljni preteklosti, razmišljanje o življenju in smrti, otroštvu in nekdanji družini, o najpomembnejši življenjski odločitvi, ko je komaj šestnajstleten odšel v partizane, predvsem pod vplivom Aleksa, najboljšega prijatelja iz otroštva. Poroka in družina ga nista izpolnjevali, z ženo sta si bila tujca, včasih sta se sovražila, vendar sta v zakonu vztrajala v skupni skrbi za otroke in vnuke. Hud udarec, ki ga ni nikoli prebolel, je bila smrt najljubšega sina Aleksa, krivdo pa je pripisal starejšemu sinu, ker ta ni pravočasno poskrbel za mlajšega. Veliko se je izobraževal, da je bil kos zahtevam na službenih mestih, po preselitvi iz rudarskega zakotja je dobil veliko družinsko stanovanje v Ljubljani, dokler ga niso po njegovem mnenju mnogo prezgodaj upokojili. Preostala leta je preživljal povsem nekoristno, prazno s planinarjenjem in sprehodi, dokler je to zmogel ….

V najnovejšem delu Toneta Peršaka »Za gozdom« beremo avtorjev premislek o življenju. Gre za kratek roman z natančno izrisanimi liki: prebivalci ulice Za gozdom. Mlada dedinja, skrivnostna zakonca ter ostali sosedje in na drugi strani on, ki je v ulici že toliko let. Z novimi ljudmi pa prihajajo spremembe in le-te lik na drugi strani težko sprejme, zato so nenehne zdrahe skorajda neizogibne, prav tako to, da je sredi prepirov ponavadi prav on. Medtem pa še sveže zamisli občinske oblasti in županske volitve. Prav ta isti protagonist pa ob pestrem dogajanju v ulici razmišlja o medosebnih odnosih in tudi o ljubezni, le-ta pride do izraza posebej ob izgubi, ko se odkrije avtobiografski del izgube žene, katero skozi ves roman naziva s svojilnim zaimkom »moja«. Skozi zgodbo se sprehodi mimo skrhanih odnosov v družini, omeni tri odtujene otroke in preprosto praznovanje 50. obletnice poroke ter končni postanek sredi izbruha epidemije. Zanjo je bila okužba usodna, on pa je ostal, sam v preveliki hiši, sredi skaljenih odnosov. Niti pisanje mu ni šlo. A po več kot dveh mesecih je le-to ponovno steklo in pregnalo brezvoljnost ter otopelost zadnjega obdobja. Končni preobrat pa je posebno srečanje, ki je mestoma antijunaka popeljalo na novo, drugačno pot.

Pisatelj Tone Peršak, rojen na Ločkem Vrhu leta 1947, se je kot nezakonski otrok in mladostnik brez pravega doma z veliko voljo in nadarjenostjo prebijal iz revščine in zaznamovanosti zaradi takratnih predsodkov ter si pridobil visoko izobrazbo. Končal je študij režije na igralski akademiji, na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa je diplomiral tudi iz primerjalne svetovne književnosti.

Več o pogovoru in zanimivih anekdotah, ki jih je bralcem povedal Tone Peršak, si lahko ogledate v zgronjem videoposnetku.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar