Razstava: Polde Mihelič (1923 – 2007) – Po poti naivnega slikarstva

Polde Mihelič se je rodil 11. novembra 1923 v Vrhpoljah pri Kamniku. Med vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Kot pogrešan v boju je bil interniran v Sibiriji, od koder se je po končani vojni vrnil domov v razbito družino in brez imetja. Po končanem služenju vojaškega roka v JLA se je zaposlil v keramični delavnici Rudolfa Schnabla, v kasnejšem podjetju Svit Kamnik. Tam ga je opazil prof. Zoran Didek, ki mu je svetoval izobraževanje v umetnostni smeri. Vpisal se je na Šolo za oblikovanje in kasneje na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer šolanja ni dokončal, a je opravil strokovni izpit in pridobil naziv strokovni učitelj za risanje.

Do upokojitve je služboval kot likovni pedagog, najprej v Ilirski Bistrici in potem dve desetletji v Litiji. Pripravil je več kot 35 samostojnih likovnih razstav, sodeloval je na okrog 50 skupinskih razstavah doma in v tujini in bil udeleženec različnih likovnih kolonij. V Kamniku je bil znan tudi kot zavzet zbiralec starin. Leta 1999 je izšla njegova likovna monografija Včerajšnji svet. V samozaložbi je izdal knjigi črtic, pesmi in slik Zgodbe od včeraj (2003) in Kaplje minevanja (2005). Leta 2005 je prejel Zlato priznanje Občine e Kamnik za ustvarjalno delo na področju likovne umetnosti.

V torek, 3. december 2013, je bilo v Menačenkovi domačiji odprtje razstave Poldeta Miheliča: Po poti naivnega slikarstva.

"Ta veseli dan kulture smo obeležili z otvoritvijo razstave priznanega kamniškega »naivca«, ki je v slikah obujal hudomušne vaške posebneže in pravljične motive iz bogatega ljudskega izročila. Le malo slikarjev je znalo naslikati slovensko vas v pristni podobi, s poudarjeno prefinjeno noto romantičnosti in nostalgije po nekdanji osrečujoči preteklosti. Njegovo delo nas privlači še danes, saj v sodobnem svetu vse bolj izginjajo nekdanje skromne materialne in duhovne vrednote kmečkega življenja, je zbranim povedal direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Milan Marinič, ki je tudi odprl razstavo. Kulturni program so popestrile Ljudske pevke Predice iz Kamnika v sodelovanju z JSKD OI Kamnik, nekaj misli in eno Miheličevo pesem pa je prebrala Antonija Baksa Srnel. Razstave se je udeležilo precej njegovih prijateljev, znanih slikarjev in rezbarjev.

Polde Mihelič je bil zelo dober naivec. Na slike je uvrstil tipične like kmečkih ljudi od vaških opravljivk in posebnežev do pastirjev, goslačev, romarjev, kolednikov, župnikov itd. Čokate figure, lesene hiše s slamnatimi strehami in cerkvice z zvoniki sredi vasi je nizal simetrično, stopničasto, v višino, za poudarjanje izpovedne moči slike. Barval jih je v umirjene tone, kjer prevladujejo rjavi, zeleni in modri toni, z značilno zimsko belino. Slike delujejo temačno, tudi izbira stvarnih motivov in ekspresivno razpoloženje v njih vodijo k dejstvu, da je slikar stopal po poti realizma, ki mu je tu pa tam vdahnil tudi nekaj romantično fantazijskega, pravljično nav- dahnjenega življenja, kakršnega so si ga v begu pred nelepo resničnostjo zamišljali prebivalci slovenskega podeželja. Morda Polde Mihelič zares po oblikovnih in vsebinskih lastnostih spominja na naivne slikarje ter ga lahko z obujanjem ljudske umetnosti povezujemo z »vesnani«, z Gasparijem, Smrekarjem, Birollo in Šantlom na čelu, ki so s svojim umetniškim programom ob začetku 20. stoletja krepili slovensko narodno zavest, pa njegovega ustvarjanja ne moremo jemati kot samoumevnega. Na prvi pogled poenostavljeno slikarsko tehniko lahko razume- mo kot zavesten vsebinsko utemeljen likovni prijem. Hkrati je le malo slikarjev znalo naslikati slovensko vas z vaškimi prebivalci in njihovimi prigodami v pristni podobi, ki nas privlači še danes, saj v sodobnem svetu vse bolj izginjajo nekdanje skromne materialne in duhovne vrednote kmečkega življenja.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov
Tagi