Pri nas pletemo kite iz slame

Tristo let se je v Domžalah in okolici pletlo kite iz slame in šivale slamnike, sedaj pa se ti dve nekdaj pomembni rokodelski preko prikazov, razstav in drugih dogodkov poskuša obujati in ohranjati. Na razstavi v Slamnikarskem muzeju so tokrat podrobneje predstavili pripoved pletenja kit iz slame – o zgodovinskih začetkih pletenja pri nas, o postopkih priprave slame za pletenje, o vzorčkih pletenja in njihovem trgovanju, o današnji uporabi slamnatih kit in današnjem pomenu za ohranitev.

Domžalska zgodba o nekdanji pomembni obrti pletenja kit iz slame, ki je skoraj odšla v pozabo, je prikazana na razstavi, ki se pridružuje projektu Dnevi Evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine 2020 (26. 9. – 10. 10. 2020) z naslovom »Spoznaj? Varuj! Ohrani.« Odprtje razstave v Slamnikarskem muzeju Domžale je potekalo v sredo, 30. septembra 2020. Razstavo sta pripravila avtorja razstave Katarina Rus Krušelj in Roman Kos. Kitke iz slame je med pogovorom pletla pletica Milka Breznik iz Domžal, sicer aktivna članica Društva narodnih noš Domžale.

V uvodu odprtja razstave je vse, ki so se zbrali po predhodnem naročilu, pozdravila kustosinja Katarina Rus Krušelj, ter podala nekaj navodil NIJZ, zatem pa je Roman Kos obiskovalce popeljal z besedami po slikovni in materialni razstavi. Na razstavi je namreč nekaj starih slik o izdelavi slamnikov od setve žita, žetve in priprave slame in pletenja kit. Na razstavi je na ogled postavljenih veliko izdelkov iz slame; od klobukov, cekarjev, ki so edinstveni v evropskem prostoru, do drobnih spominkov, ki jih večinoma pletejo v Prekmurju. Tam je tudi še ohranjenih nekaj starih hiš, kritih s slamo, kar prikazuje nekaj slik.

Tristo let se že v naših krajih plete in šiva slamnike. Kamniško-bistriška ravan je bila v preteklosti večinoma posejana z žitom. Kmetje niso gojili žita zaradi slame za pletenje, ampak zaradi zrna in hrane. Ob žetvi pa so pletice izbrale najprimernejšo slamo za pletenje kit, ki so jih spletene prodajale za izdelavo slamnikov. Kita iz pšenične slame se ni pričela s pletenjem, temveč s pravilno predpripravo: bilke so požele ročno, povezale jih v snope, posušile, otrebile, kolenčkale, sortirale po velikosti, namočile in pletle. Slamice so se pletle največkrat na 7 slamic, običajno na liho število, z izjemo cikcak kite iz 4 slamic. Zanimivo je opazovati, kako domišljena je bila ta slamnata obrt nekoč – izpod veščih rok pletic so nastajale prave slamnate umetnine: kite z različnimi vpletenimi vzorci, cofki za okraševanje slamnikov, vozljani slamniki, stenske obloge, cekarji itd. Danes je domišljija in tudi sodobnejša tehnologija omogočila še druge načine dekorativne uporabe slame: od nakita, slike, pohištva do energijsko varčne in naravi prijazne hiše iz slame!

Spleti si tudi ti svojo slamnato kitko!

Pomembno je, da veščina pletenja kit iz slame in šivanja slamnikov, ki je stoletja zaposlovalo prednike naših krajev, ne izgine iz naše pozabe. S prikazovanjem teh obrti, med drugim tudi v našem muzeju, se ohranja pomembna lokalna kulturna dediščina; bolj ko si jo bomo prisvojili za lastno, bolj bomo uspešni pri gradnji kulturne identitete za zanamce. Zato vabljene vse generacije, da se ob ogledu razstave preizkusite v pletenju kitke iz slame. Roman Kos je tako obiskovalcem predstavil celostno pripoved pletenja kit iz slame – o zgodovinskih začetkih pletenja pri nas, o postopkih priprave slame za pletenje, o vzorčkih pletenja in njihovem trgovanju, o današnji uporabi slamnatih kit in današnjem pomenu za ohranitev obrti. Obiskovalci so se lahko tudi sami preizkusili v pletenju slamnatih kit.

Avtorjema razstave se je ob koncu zahvalila Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale za izjemno požrtvovalnost pri zbiranju slikovnega in materialnega gradiva, ki krasi razstavo ter za domiselno postavitev razstave, kjer si obiskovalec razstave lahko ogleda ves potek od setve, žetve, priprave, do končnih izdelkov iz slame.

Vabljeni na ogled razstave od 1. oktobra dalje v odpiralnem času muzeja: od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Vljudno vas prosijo, da ob obisku upoštevate zdravstvena navodila proti širjenju COVID-19, objavljena na vhodu v muzej. Razstava bo odprta do konca leta, po potrebi pa še dlje.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi