Slovesni praznik binkošti

Cerkev je zmožna oznanjati evangelij vsakemu narodu v njegovem lastnem jeziku. Na Binkošti je zavladal pravi nemir, ko so Galilejci govorili v tujih jezikih. »Navadni«, neizobraženi ljudje so z ognjem in žarom govorili o velikih božjih delih. To je bil dogodek, v katerem so vsi začutili izjemnost. Evangelij so lahko razumeli tudi pogani. Apostoli so bili potrjeni v svoji veri v Jezusovo obljubo, da ostaja z njimi. Božja beseda nam je že dolgo dostopna v našem jeziku in Sveti Duh deluje tudi danes. Veje kjer hoče in deluje, kjer mu dopustimo. Ne bojmo se mu odpreti in dati na razpolago za darove poguma, veselja in upanja. Z njimi bomo lažje živeli svoje krščanstvo in vzpodbujali druge.

Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) so praznični dan v cerkvenem koledarju. Beseda binkošti izvira iz grške besede pentekoste, kar pomeni petdeseti. Na 50. dan po veliki noči, rimokatoličani praznujejo prihod svetega Duha, ki je simboliziran tudi z rdečo barvo v bogoslužju (za razliko od siceršnje bele barve). Sveti Duh naj bi se, po Lukovem poročilu (Apostolska dela 2,2-13), z ognjem in viharjem spustil na zbrane apostole. Sveti Duh je zbranim apostolom dal dar govorjenja v različnih jezikih: po tem so govorili tako, da so jih lahko hkrati razumeli govorci različnih jezikov in narečij. Carigrajski koncil je kot podobo Svetega Duha priznal goloba. V pravoslavnih Cerkvah praznujejo na 50. dan po veliki noči praznik Svete Trojice, praznik Svetega Duha pa šele naslednji (51.) dan. Binkoštna nedelja je dela prost dan. Binkoštni ponedeljek, ki je v nekaterih državah dela prost dan, v Sloveniji ni.

S slovesnim praznikom binkošti, ki ga letos praznujemo v nedeljo, 5. junija 2022, bomo v Katoliški cerkvi sklenili velikonočni čas. Jutranjo sveto mašo je v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah daroval Andrej Svete, duhovni pomočnik v Župniji Domžale, za še večjo slovesnost pa je s petjem poskrbel Cerkveni mešani pevski zbor Župnije Domžale pod vodstvom zborovodkinje Ksenije Kozjek ter organista Janeza Kozjeka.

Na kakšno začudenje so naleteli judje različnih narodov, ko zbrani v Jeruzalemu, kar naenkrat zaslišijo kako Jezusovi apostoli govorijo o velikih Božjih delih v različnih jezikih. Toda kako je kaj takega sploh mogoče, so se spraševali? Le slutili so lahko da se dogaja nekaj skrivnostnega. Tudi apostoli najbrž niso takoj dojeli, kako lahko govorijo jezike, ki jih nikdar prej niso slišali, ter od kod jim pogum, da sploh oznanjajo Jezusa, ko pa so bili še malo prej zaklenjeni v hiši v strahu pred judi. O tem binkoštnem dogodku izvemo v prvem berilu, medtem pa nam drugo pojasni, kaj se je takrat zgodilo. Apostoli so bili napolnjeni s Svetim Duhom, ki jim je podaril prav tiste darove, ki so jih potrebovali. Ti mnogovrstni duhovni darovi prihajajo od Boga in so vedno namenjeni za skupno dobro. Zato ni pomembno, kdo je bil česa deležen, pač pa, kako s tem, kar mu je bilo dano, služi bližnjemu, saj smo vsi eno telo. Prvi kristjani so dar Svetega Duha zelo dobro razumeli, mi morda malo manj. Pa nebi smelo biti tako, saj smo krščeni prav v istem Duhu, kot ga je Jezus ob vstajenju dihnil v učence. Naj zato tudi v nas gorijo plamena vere, saj nismo sami tisti, ki kaj dobrega zmoremo, pač pa Sveti Duh, ki deluje v nas, a le če mu to dopustimo. Sveti Duh, tretja Božja oseba je torej dar Očeta in Sina človeštvu, je Jezusov Duh, ki nas vodi k Njemu.

Praznik Binkošti obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23).

Jezusovi učenci potujejo v Jeruzalem. Devet dni v molitvi in pričakovanju. Deseti dan pa se v ognjenih plamenih in z viharjem prične delovanje Svetega Duha. Tokrat se Jezusovi učenci javno predstavijo širši množici, ki je prvič videla in občutila delovanje Svetega Duha po apostolih. Vsak izmed njih je oznanjal množici božja dela v drugem jeziku tako, da jih je razumel sleherni navzoči. Takrat je po pozdravu: »Mir vam bodi!«, Jezus dahnil Svetega Duha med svoje učence in Sveti Duh še vedno prebiva med nami. Vsak dan znova imamo priložnost videti in čutiti delovanje Boga po Svetem Duhu. Tudi z najmanjšim dobrim delom, prijazno besedo, majhno pozornostjo ali v molitvi lahko vsak dan prikličemo Svetega Duha nadse in tako v svoje srce sprejmemo Božjo ljubezen – Jezusa. Apostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.

Pridi Sv. Duh, napolni naša srca in prerojeni bomo. Kakšen čudovit vzklik, primeren za jutranjo, dnevno in večerno molitev. Kdo pravzaprav je Sv. Duh in zakaj mi je potreben? Kaj ni dovolj da prosim Jezusa, Boga očeta, Devico Marijo, pa svetnike za pomoč, varstvo, vero in mir v srcu? Če je po svojem vnebohodu Bog oče poslal Sv. Duha, potem mora biti zelo pomembna Oseba. Preko njega in po njem teče življenje v nas. Svetniki so bili polni svetega duha, zato so delali dobro, v očeh nas malih ljudi herojska dela. Tudi oni so se rodili kot majhni ljudje, toda predali so se vodstvu Božjemu Duhu, zato so postali veliki v naših očeh. Prosili so, se priporočali Svetemu Duhu, se mu pustili voditi, ga poslušali, predvsem pa mu zaupali in ga ljubili. Danes pa sem povabljen tudi jaz, da odprem srce , da postanem in ostanem Božji otrok, dedič, poln Svetega Duha. Aleluja!

Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan)), pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera), kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar