Festival Diši po zeliščih 2026 v Semiču poudaril Kneippovo modrost naravnega zdravja, moči gozda in zelišč

V Semiču je v soboto potekal vseslovenski Festival zelišč Diši po zeliščih 2026, ki ga soustvarja društvo Skrinjca (pobudnik in iniciator skupnosti Herbalist.si) ter Zveza društev Kneipp Slovenija v sodelovanju z lokalnimi partnerji. Semiški park in Kulturni center Semič sta se za en dan preobrazila v prostor srečevanja zeliščarstva, naravnega zdravja, gozdne modrosti, lokalne dediščine in sodobnega razumevanja človekove povezanosti z naravo. Letošnji festival je še posebej poudaril vrednote, ki jih je zagovarjal Sebastian Kneipp: življenje v ritmu narave, preventivo, celostno skrb za zdravje, umirjenost, gibanje, zelišča, pravilno prehrano in notranje ravnovesje.

Festival je skozi celodnevni program pokazal, da zeliščarstvo ni le znanje o rastlinah, temveč življenjska praksa, ki človeka vrača k bolj preprostemu, zavestnemu in naravno podprtemu načinu življenja. Prav v tem smislu je bil letošnji dogodek izrazito Kneippovsko zasnovan: ne kot niz posameznih predavanj in delavnic, temveč kot celostna izkušnja, v kateri so se povezovali zelišča, gozd, gibanje, naravna prehrana, čutno doživljanje prostora in skrb za dobro počutje.

V središče letošnje zgodbe je bil postavljen gozd; kot naravna lekarna, prostor notranje umiritve, življenjski prostor številnih zdravilnih vrst in pomemben učitelj človekovega odnosa do narave. Takšna usmeritev je bila močno sorodna Kneippovemu razumevanju zdravja, ki temelji na spoštovanju naravnih ritmov, na zmernosti in na krepitvi človeka skozi stik z naravnim okoljem. Festival je zato obiskovalcem ponudil več kot informacije: ponudil jim je izkušnjo narave kot prostora preventive, regeneracije in ravnovesja.

Po uvodnem sprehodu med festivalskimi stojnicami in ponudbo je sledilo slovesno odprtje, na katerem je direktorica festivala Marija Komatar poudarila pomen sodelovanja, povezovanja in vračanja k naravi kot temelju sodobnega razumevanja zdravja. Županja Polona Kambič je v pozdravnem nagovoru izpostavila naravne in razvojne posebnosti Semiča ter poudarila, da je Bela krajina s svojo neokrnjeno krajino, bogato rastlinsko dediščino in spoštovanjem do prostora izjemno primerna gostiteljica tovrstnega dogodka.

Pomembno simbolno mesto je imela letos breza, osrednja zdravilna rastlina festivala. Zeliščarica in avtorica Jožica Bajc Pivec je predstavila njeno zdravilno, kulturno in simbolno moč. Breza je zazvenela kot drevo pomladi, obnove, očiščevanja in nove življenjske energije; torej kot rastlina, ki tudi v Kneippovem duhu nagovarja človeka k prenovi, lahkotnosti in vračanju k bistvenemu. S svojo tradicionalno uporabo v ljudskem zdravilstvu je breza lepo povezala izročilo z današnjim zanimanjem za naravne podporne pristope k zdravju.

Dopoldanski strokovni program je še dodatno utrdil osrednjo sporočilnost festivala. Marija Komatar je v predavanju Gozd skozi prestiž vonja in okusa predstavila gozd kot prostor čutne zaznave, notranje prisotnosti in subtilnega zdravja. Tak pogled je izrazito blizu Kneippovi misli, da zdravje ni odvisno le od odsotnosti bolezni, temveč tudi od kakovosti vsakodnevnega bivanja, od tega, kako jemo, kako dihamo, kako hodimo skozi naravo in kako umirimo svoj notranji tempo. Priznani gozdar Jože Prah je s predavanjem Moj gozd, varno zavetje dodatno poudaril gozd kot prostor varnosti, zaščite, trajnosti in pripadnosti.

Prav posebno mesto v programu je imelo tudi predavanje izkušene Kneippovke Francke Čuk o Sebastianu Kneippu in svežini neokrnjene narave, ki je festival izrecno povezalo z načeli Kneippovega življenjskega nauka. Predavanje je poudarilo, da človek svoje moči ne gradi le z zdravljenjem, temveč predvsem s preventivo, z uravnoteženim življenjskim redom, z gibanjem, z uporabo naravnih dražljajev, s kakovostno hrano in s spoštljivo uporabo zdravilnih rastlin. Prav ta misel je bila močno navzoča skozi ves festivalski dan.

Ob strokovnih vsebinah so ves čas potekale tudi delavnice in doživljajske aktivnosti, ki so festivalu dale toplino, dostopnost in medgeneracijsko razsežnost. Otroci so ustvarjali na delavnici eko tiska na voščilnice z orlovo praprotjo pod vodstvom Vite Ivičič, družine pa so se povezovale v delavnici Pomladni zeliščarski pozdrav iz Bele krajine, ki jo je vodila Alenka Kukman. Minka Kočevar je obiskovalce povabila v pripravo zeliščnega masla, s čimer je festival lepo zaživel tudi skozi eno od ključnih Kneippovih področij – zdravo, preprosto in naravno prehrano.

Tudi drugi vsebinski poudarki dneva so se organsko vključili v takšno celostno zasnovo. Dddr. Mira Delavec Touhami je s predavanjem Po sledeh Josipine Urbančič Turnograjske: gozd in njegove pripovedi odprla prostor kulturnega spomina in pripovedne dediščine, medtem ko so vodeni ogledi Muzejske hiše Semič, učnega vrta dr. Derganca ter trškega jedra obiskovalcem ponudili počasnejši, bolj zbran stik s krajem. Tudi to je bilo v skladu s Kneippovo mislijo: da zdravje gradimo skozi odnos do prostora, skupnosti, ritma dneva in občutka umeščenosti.

Pomemben strokovni poudarek je bil namenjen odgovorni uporabi zdravilnih rastlin. Igor Foršček iz Zeliščne kmetije pod Hrelenom in predsednik društva Arnika je s predavanjem Zelišča niso bonboni opozoril, da morajo biti zelišča uporabljena z znanjem, spoštovanjem in previdnostjo. Takšen poudarek je bil posebej dragocen, saj je festival s tem jasno pokazal, da naravno zdravje ni romantiziranje narave, temveč odgovorna, preudarna in strokovno podprta praksa. Sodobni strokovni okvir je dodatno utrdil prof. dr. Samo Kreft s predavanjem Gozdna lekarna: zdravilne rastline gozda v fitoterapiji.

Popoldanski del programa je festivalsko sliko še razširil. Dr. Iva Konda in Sonja Proj iz Belokranjskega gobarskega društva sta vodili delavnico Gobe, skriti zaklad gozda, Romanca Rečnik je predstavila Božanskost oreha, Katarina Marinč temo pomladne divje kulinarike, Ana Štublar iz Čebele Krajina pa apiterapijo in dobro počutje iz čebeljega panja. Svoje aktivnosti so predstavili tudi na Ljudski univerzi Črnomelj, kjer razvijajo pomembne izobraževalne in promocijske vsebine na področju zeliščarstva. Vse to je pokazalo, da je mogoče naravno zdravje razumeti zelo široko: kot preplet rastlin, hrane, čebelarstva, znanja, vsakdanjih navad in skupnosti.

Izrazito Kneippovski značaj je festival dobil tudi skozi gozdno terapijo, ki jo je predstavil in izkustveno vodil Borut Andrejaš iz Gozdne misli. Prispevek Prisluhni gozdu, prisluhni sebi je obiskovalce povabil v neposredno izkušnjo pozornosti, tišine, hoje, dihanja in stika s seboj. Prav ta del je jasno pokazal, da festival ni gradil le na podajanju znanja, temveč na doživljanju tistega, kar je v naravi zdravilnega: prisotnosti, umiritve, ritma in čuječnosti.

Ves dan je pomembno vlogo imel tudi razstavni del festivala, kjer so se predstavljali zeliščarji, ponudniki, rokodelci, društva, pridelovalci in ustvarjalci iz vse Slovenije. Neposreden stik z ljudmi, ki rastline gojijo, nabirajo, predelujejo, raziskujejo in vključujejo v vsakdanje življenje, je festivalu dal močno skupnostno razsežnost. Prav to je ena od njegovih največjih vrednosti: da odpira prostor izmenjave, svetovanja, medsebojnega učenja in živega prenosa znanja.

Sklepni del festivalskega dne je zaznamovala okrogla miza o vidikih gozda in njegovih vsestranskih koristi za človeka, ki jo je vodila Marija Komatar s strokovnimi sogovorci. Pogovor je odprl pogled na gozd kot prostor zdravja, dediščine, naravnih virov, notranjega ravnovesja in prihodnosti. Zaključek z razmislekom o ljudskem zdravilstvu in uporabi zdravilnih rastlin gozda pa je še dodatno utrdil sporočilo festivala: da je prihodnost zeliščarstva najbolj smiselna takrat, ko ostaja povezana s preventivo, naravno modrostjo, lokalnim znanjem in celostnim pogledom na človeka.

Festival Diši po zeliščih 2026 je tako v Semiču znova dokazal, da je mogoče ustvariti dogodek, ki je hkrati strokoven, doživljajski, topel, povezovalen in izrazito usmerjen v naravno krepitev zdravja. V letošnji izvedbi je še posebej zaživel kot prostor Kneippovega duha: kot praznik zelišč, gozda, preprostosti, naravne preventive in uravnoteženega življenja.

Organizatorji ob tem izražajo posebno zahvalo Občini Semič, županji Poloni Kambič, ter predvsem Alenki Kukman in Ani Štublar, ki sta s svojo predanostjo, sodelovanjem in srčnostjo pomembno prispevali k temu, da je letošnji praznik zelišč zaživel prav v Semiču.

Avtor: Društvo Skrinjca; Foto: Društvo Skrinjca