Čolite prejemnik glavne nagrade mesta Domžale na 14. Festivalu gorniškega filma

Španski film Čolite, izjemno dramaturško in tehnično dovršeno predstavljena tenkočutna zgodba bolivijskih žensk, ki so se odločile za življenjski preobrat, je veliki zmagovalec 14. Festivala gorniškega filma in prejemnik glavne nagrade mesta Domžale. Poleg njega je festivalska žirija med 37 filmi v tekmovalnem programu nagradila tudi najboljše v kategorijah alpinizem (Zadnja gora), plezanje (Sredi ničesar), gore, šport in avantura (Teža vode) ter gorska narava in kultura (Klavir v Zanskar), ki mu je nagrado podelila podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec. Posebno nagrado je filmu Slepo plezanje podelila tudi Televizija Slovenija. Nagrajeni filmi bodo v soboto in nedeljo na ogled v Domžalah in Radovljici.

Glavno nagrado mesta Domžale si je prislužil film Čolite španskih režiserjev Jaimeja Murciega in Pabla Iraburuja“Film Čolite ni le izjemno dramaturško in tehnično dovršeno predstavljena filmska zgodba, ampak je predvsem tenkočutna zgodba skupine bolivijskih žensk iz ljudstva Aymara, ki so se odločile za življenjski preobrat. Vrh Aconcague tako postane boj za emancipacijo iz trdega vsakdana, obenem pa tudi glas vseh domorodnih ljudstev Latinske Amerike. Aconcagua se povzpne ne le v metaforo novega življenja, osnovanega na globokem poznavanju narave, pač pa tudi v sredstvo za boljše življenje domorodnih ljudstev. Ne manjka čustev, uspeha, napetosti, globoke vere in ne nazadnje humorja zunaj cone udobja. Lepo zajeta popolna dramaturška mojstrovina o uspehu,” je obrazložila festivalska žirija, ki so jo sestavljali nekdanji predsednik Ameriškega alpinističnega kluba in alpinist Jim Donini, režiserka in novinarka Vida Valenčič ter filmski ustvarjalec in fotograf Rožle Bregar, ki je poudaril, da so pri izbiri nagrajencev v ospredje postavili zgodbo in sporočilnost filma.

Žirija 14. FGF. (Foto: Andreja Kuster)

Najboljši alpinistični film je Zadnja gora (Dariusz Załuski, Poljska), iskren prikaz dogajanja v Karakorumu, kjer sta se neločljivo povezala poljski vzpon na K2, edini nepreplezani osemtisočak v zimskih razmerah, in reševanje na sosednjem Nanga Parbatu. Najboljši plezalni film je živahen in dobrosrčen film Sredi ničesar (Peter Mortimer, ZDA), ki raziskuje trenja med balvanskimi plezalci in konservativno lokalno skupnostjo podeželskega Utaha. Nagrado za najboljši film o gorah, športu in avanturi je prejel film Teža vode (Michael Brown, Kanada) o slepem kajakašu Eriku, ki je preveslal reko Kolorado skozi Veliki kanjon, kar je le eden izmed njegovih življenjskih izzivov in uspehov, tok vode pa prečudovito simbolizira tok življenja, spopadanje s smrtonosnimi brzicami, vzponi in padci so pravo veslanje med stvarnostjo in naravo. V kategoriji gorska narava in kultura je slavil Klavir v Zanskar (Michał Sulima, Velika Britanija), filmska zgodba, ki združuje skoraj vse, kar je bistveno v življenju: povezanost med ljudmi, duhovnost, vseobsegajočo moč narave, stremljenje po spremembah v svetu, ki so vedno osnovane na osebnih odločitvah, ter radost ob dosegu nečesa, kar se nam je zdelo nemogoče. Nagrado za kratki gorniški film je prejel film Arktika (Venero JosuJesus Mari Lazkano, Španija), portret slikarja, ki zapluje v Arktično morje na Svalbard in potuje skozi svojo duševnost, zgodba pa ima močno sporočilo refleksije umetnosti na globalno segrevanje.

Film Klavir v Zanskar. (Foto: FGF)

Festivalska žirija je podelila tudi častne pohvale alpinističnemu filmu Changabang – včeraj in danes (Jean-Pierre Tauvron, Francija), plezalnemu Slepo plezanje (Alastair Lee, Velika Britanija), filmu 8000+ (Christian Schmidt, Nemčija, Francija) v kategoriji gore, šport in avantura, med filmi o gorski naravi in kulturi pa filmu Sanjska dežela (Joost van der Wiel, Nizozemska). Televizija Slovenija (žirijo so sestavljali Andrej OtovčevičMiha Lampreht in Miro Štebe) je prav tako nagradila britanski plezalni film Slepo plezanje, poklon volji do življenja, ko nam slep plezalec odpre oči na poti iz teme v svetlobo. Estetsko in režijsko dovršen film nam prikaže, da celo slepota ni ovira za vrhunske dosežke.

“Alpinisti smo lahko izredno ponosni, da je Unesco to dejavnost uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ni dejavnosti, ki bi skrivala toliko umetnosti, kot ga premore alpinizem. Tudi trpljenje, nevarnost, lepota, strah so umetnost, to spodbuja čustva, ta pa se prelivajo v besedo, sliko, film, glasbo. Tudi na 14. Festivalu gorniškega filma smo videli in slišali veliko tistega, kar nas s takšno vnemo žene v gore,” je poudaril direktor festivala Silvo Karo.

Jera Musič. (Foto: Igor Kuster)

Poleg kakovostnih filmov Festivalu gorniškega filma s svojimi zgodbami dajejo pečat tudi predavatelji. Američan Jim Donini, ki se že več kot pol stoletja vrača v Karakorum in Patagonijo, je osupnil s svojimi legendarnimi pionirskimi avanturami na Latoku 1 in Torre Eggerju, Jera Musič je doživeto obudila spomine na lanskih 3500 kilometrov Apalaške pešpoti, ki jo je pri 19 letih prehodila kot prva Slovenka, alpinist Tomaž Jakofčič je slikovito predstavil prelomne vzpone in odprave, ki so krojili njegov alpinizem, filozofijo in način življenja, Milan Romih pa svojo bogato alpinistično pot, zaznamovano z dragocenimi prijateljskimi vezmi, in nov roman Skozi trave oblakov. Sklepni festivalski večer smo s plezalcem Davidom Debeljakom doživeto raziskovali strme stene po vsem svetu in zrli v zvezdno nebo, tudi patagonsko, od koder se je vrnil pred kratkim.

V spremljevalnem programu so učna leta slovenskega himalajizma ob arhivskih filmih in v ganljivo-šaljivem pogovoru podoživeli člani jugoslovanskih alpinističnih odpravah Trisul (1960), Kangbačen (1965) in Anapurna (1969) Marko ButinarPavle DimitrovAnton Sazonov – TonačKazimir Drašlar – Mikec in Lojze Golob, ob filmu in okrogli mizi z Dušico KunaverAndo PerdanMarjeto Keršič – SvetelDanilom CedilnikomPetrom MarkičemBojanom Pollakom in Janijem Beletom je oživel spomin na 40 let slovenske šole v Manangu, ki je nastala leta 1979 na pobudo Aleša Kunaverja, prvič v zgodovini festivala je bilo moč prisluhniti Kino koncertu Bergfilm, ki so ga ob nemih gorniških filmih v živo izvedli Gregor Ftičar in bratje SimonNolan in Brian Quinn.

Od Trisula do Anapurn. (Foto: Igor Kuster)

14. Festival gorniškega filma je med 24. februarjem in 1. marcem v ljubljanski Cankarjev dom, Mestni kino Domžale, celjski Mestni kino Metropol, Linhartovo dvorano v Radovljici in Kino Slovenska Bistrica pripeljal 37 filmov o alpinizmu, plezanju, avanturi, gorski naravi in kulturi, pa tudi nekaj filmskih ustvarjalcev. Protagonost filma Edspedicija Eduard Žalar je tudi v živo predstavil svojo zgodbo o enem vdihu, kolesu in najvišji gori, Smučanje po ognjenem obroču Mihe Deisingerja in Ivice Kostelića smo pustolovščino na Islandiji začutili v družbi freeride smučarja Mateja Bradaškje, snemalca in režiserja Deisingerja ter alpinista, turnega smučarja in fotografa Jana Podgornika, na projekciji britanskega celovečernega filma Klavir v Zanskar pa sta občinstvo navdušila režiser Michał Sulima in producent Jarek Kotomski.

Avtor: Manca Ogrin; Foto: Festival gorniškega filma, Igor Kuster, Andreja Kuster

————————————————————————

Projekcije nagrajenih filmov 14. Festivala gorniškega filma

KINO RADOL’CA, RADOVLJICA
sobota, 29. februar
18.00: Klavir v Zanskar
20.00: 8000+, Changabang – včeraj in danes

MESTNI KINO DOMŽALE
sobota, 29. februar
18.00: Arktika, Sredi ničesar, Changabang – včeraj in danes
20.00: Klavir v Zanskar

nedelja, 1. marec
16.00: Teža vode
18.00: Zadnja gora
20.00: Čolite

 

Tagi