Pretep v parlamentu #Ajdapiše

Kako preusmeriti fokus?

V teh dneh so po družbenih omrežjih zaokrožile slike predsednice Državnega zbora, ki sicer že od samega začetka nastopa za nekatere provokativno, za druge pa osvežujoče in navdihujoče, ki prikazujejo njeno zmagoslavno boksanje v Državnem zboru. In kot vedno ob njenih nastopih, so bila tudi tokrat mnenja deljena: zgražanje in ploskanje. Kaj je prav in kaj narobe, ne bom sodila. Se pa sprašujem nekaj drugega …

Je to res čas, da se pogovarjamo o boksu v Državnem zboru? Je to res čas za ponovno pogrevanje teme o posvajanju otrok istospolnih partnerjev – kajti tudi na tem področju sta dve skupini, ki si izrazito stojita nasproti?

Ali pa je vse to le farsa, da se ljudstvo krega in pogovarja o drugih temah – mimo nas pa se sprejmejo velike spremembe v davčni zakonodaji, ki jim nasprotujejo vsi večji slovenski podjetniki in vse stanovske organizacije od obrtnih do gospodarskih zbornic in drugih združenj.

Vlada RS je pripravila tako odlično piarovsko zavito sporočilo glede omenjenih sprememb, da ima državljan resnično občutek, kako mu bo ta sprememba dobro dela. Da bo to finančno olajšanje za navadnega državljana in da naj najbogatejši več plačujejo. Ker se spodobi, saj živimo v socialni državi. Hkrati pa pozivajo, da se jim zdi primerno za normirane s.p.jevce, da začno plačevati prispevke na enakovreden način zaposlenim ljudem. Prepričana sem, da vsak izmed nas pozna nekaj posameznikov, ki se preživljajo kot samostojni podjetniki. Tiste, ki jih jaz poznam, garajo iz meseca v mesec, na bolniško se redko odpravijo (ker si jo za razliko od zaposlenih plačujejo do določenega dneva popolnoma sami – tukaj očitno ta primerjava »vsi smo enaki« izgine), predvsem pa to niso nobeni bogataši, ki izkoriščajo sistem. Velikokrat se celo zgodi, da normiranci bolj pošteno plačujejo kot nenormiranci, saj vsi dobro vemo, kako hitro se lahko prikaže določene osebne stroške kot stroške podjetja. Da so podjetniki iznajdljivi pa nič novega – če ne bi bili, ne bi bili podjetniki! Še sreča, da so torej iznajdljivi in financirajo naš proračun. Če pa goljufajo, pa ni le vprašanje o njihovi etičnosti, temveč tudi vprašanje o sposobnosti inšpektorskih služb, ki bi morale to preprečiti.

V Sloveniji je samostojnih podjetnikov več kot 100.000. To ni malo. Hkrati pa so edini, ki niso združeni v noben sindikat, nobeno združenje in nič čudnega, da se zakonodaja o njih z lahkoto spreminja, ko pa nihče ne lobira v njihovem imenu. Seveda so recimo obrtniki, ki so kot samostojni podjetniki, vključeni v obrtno zbornico in slednja zastopa njihove interese – vendar pa je veliko število s.p.jev, ki pa ne spadajo v klasične obrti in hkrati obrtna zbornica zastopa vse oblike podjetij.

Na področju umetnosti in kulture obstaja veliko samostojnih podjetnikov – to obliko niso izbrali prostovoljno, temveč zato ker drugačnih vrst zaposlitve v njihovem poslu ni. Nekateri imajo priznan status in jim država plačuje prispevke. Slednji so velikokrat obtoževani, da živijo na plečih države. Vendar: država njihove prispevke neha plačevati, če na letni ravni zaslužijo več kot 20.000 evrov. In zopet smo pri vprašanju, kaj za Slovenijo pomeni biti bogat.

Vlada trdi, da se bojuje za krepitev srednjega razreda. Pa se res? Samostojni podjetniki so le eden izmed primerov, ko dejansko ne gre za bogate državljane, temveč velikokrat za ljudi, ki se trudijo preživeti iz meseca v mesec. Ljudi, ki plačajo vse račune, vse prispevke, vse položnice in ugotovijo, da jim velikokrat zmanjka za »minimalno plačo« samemu sebi. Toda očitno to ni zanimivo ne za našo državo, ne za naše politike. Predvsem pa: gre za ljudi, ki DELAJO in plačujejo naši skupni državi. Vsak mesec. In FURS nikoli ne vpraša, ali imaš denar, da plačaš državi.

Kdo je kriv za vojno v Ukrajini in kdo za energetsko krizo, kdo je kriv za uničenje plinovoda, sploh ni več pomembno. Pomembno je, da gospodarstveniki jasno in soglasno opozarjajo, da ni vprašanje, če kriza bo in kdaj. Kriza je že tu. Vendar, ko se ladja zaleti v ledeno goro traja, preden potone. Meseca septembra je bila brezposelnost najnižja v času samostojnosti naše države. Je to res čas za praznovanje? Ali skrajni čas, da se zavemo – ne gremo v boljše čase. Že vemo, kako bomo plačevali položnice, kje bomo dobili plin in elektriko?

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi