Pošast hodi po Evropi #Ajdapiše
Pošast hodi po Evropi, pošast komunizma.
Tako sta Marx in Engels zapisala v Komunističnem manifestu skoraj 200 let nazaj. Na to sem pomislila, ko sem brala naslovnico današnjega časopisa Delo z naslovom: »Nekaterim v blokih grozita tema in mraz«. Prispevek je o problematiki večstanovanjskih stavb v času energetske krize in kako je država upravnike prepustila trgu. Naslov v nas vzbudi strah (bo res tema? Res mraz?) in razmišljala sem, kako velikokrat se na dnevni ravni v zadnjem času srečamo s strahom. Korona virus, vojna v Ukrajini in energetska kriza so zadnje tri velike tematike, ki polnijo naslove medijev. Slednji pa ustvarjajo naslove, ki nas strašijo. Pa je to v zadnjem času ali je bilo vedno tako?
Danes sem slišala informacijo, ki je sicer nisem preverila, vendar zveni popolnoma verjetna – v današnjih časih se človek v enem dnevu sreča s tako velikim številom informacij, kot se je včasih srečal v svojem celotnem življenju. Toda mi sami, naše telo, predvsem pa naši možgani pa se niso spremenili v tem času. Kako naj torej operiramo s takšnim številom informacij? Kje naj se naučimo? Kdo nas bo naučil, če še on ne zna, ker od kje pa bi znal?
Vse večkrat slišim ljudi, ki se namerno umaknejo iz vsega tega. Umaknejo se z družabnih omrežij, nato pa celo nehajo spremljati novice. Nekateri se odločijo tudi za umik televizije iz stanovanj. Je to rešitev?
Pravijo namreč, da je stres danes največji ubijalec. Strah, ki sem ga omenjala v začetku, pa je eden od razlogov za naš stres. Se torej izogniti novicam? Toda, če želimo delati in biti del sistema, je to sploh mogoče? Ali pa bomo ta naš skupni družbeni sistem prepustili tistim, ki jih ta stres očitno ne uniči tako zelo? Ali pa mogoče celo tistim, ki namenoma ustvarjajo ta strah?
Marx in Engelsta sta tako že v 19. stoletju trdila, da mnogi obtožujejo komunizem in strašijo ljudi pred njim, ker imajo svojo agendo. Nas danes strašijo z razlogom?
Ko pa sem ponovno razmislila o naslovu članka, pa sem se zavedala: strah nas je teme, strah nas je mraza, kar je logično, saj imamo radi udobje. Toda realnost je, da so spremembe edina stalnica našega življenja, če tudi jih slabo sprejemamo. Strah nas ni teme in mraza – strah nas je predvsem zato, ker se zavedamo, da nič ne moremo. Rešitve niso v naših rokah, temveč v rokah ljudi, ki vodijo to državo. Strah nas je, ker slišimo napovedi, kaj vse naj bi se zgodilo, vidimo pa, da rešitev iz Bruslja ni, če tudi so se obljubljale. Vidimo, da Vlada sprejema ukrepe, hkrati pa se zavedamo, da so to pljunki v morje.
Strah nas ni le negotovosti in slabše prihodnosti. Strah nas je predvsem, ker vemo, da smo ustvarili tako zelo soodvisen sistem na tem svetu, da praktično nič več ni v naših rokah. In to je dejansko strašljivo: ko si v avtu, ki drvi (v prepad ali pa ne), nisi pa ti tisti, ki bi imel krmilo v rokah.
Ajda Vodlan (Ajda piše)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.