Miklavž ima rad vse otroke

Ta vikend je posvečen otrokom, kdaj pa nehamo biti otroci, ni najbolj jasno. Nekateri se otroka v sebi veselijo tudi na stara leta.

Miklavževanje je pri nas udomačen praznik in nam ga ni bilo treba uvažati od nikoder. Petega decembra praznuje god sveti Miklavž, zaščitnik ribičev, mornarjev in čolnarjev. Miklavž ali sveti Nikolaj se je rodil v tretjem stoletju v vasi Patara. Območje je bilo takrat grško, danes pa se nahaja na južni obali Turčije. Premožni starši so ga vzgojili v pobožnega kristjana. Ko je bil še otrok, je epidemija zahtevala življenji Nikolajevih staršev, prejeto dediščino pa je izkoristil za pomoč bolnim ljudem. Iz dečka je zrasel škof, sveti Miklavž, ki je bil po vsej deželi znan po svoji velikodušnosti, ljubezni do otrok in zaščiti mornarjev. In prav takšnega ga poznamo tudi danes. Miklavž je umrl 6. decembra leta 343 v Miri, na ta dan pa praznujemo njegov god.

Sveti Nikolaj je v Sloveniji eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov, na kar kaže tudi dejstvo, da mu je v naši državi posvečenih kar 116 cerkva čeravno ne veljamo za pomorsko deželo. Običaj je posvečen predvsem otrokom, ki se ga tudi najbolj veselijo. Pričakovanje popestrijo z molitvijo ali pesmijo, namenjeno Miklavžu. Na predvečer svetega Miklavža (iz 5. na 6. decembra) se otroci pripravijo na njegov prihod, na moža oblečenega v belo oblačilo, z mitro na glavi ter škofovsko palico in knjigo v rokah. Knjiga pomeni znanje in učenost, ki sta bila od nekdaj najbolj cenjena. Upam, da je tako tudi danes. Mnogi odrasli se spominjajo strahu ob Miklavževem večeru, ko so njegov prihod naznanjali zvoki verig in strašni parklji, mitološka bitja, ki so bila izbrana za spremljevalce svetega Miklavža. Po navadi so to bili mladi, neporočeni vaški fantje, oblečeni tako, da se jih ni dalo prepoznati. Z njimi so starši strašili otroke in jih spravljali v stisko, saj je vsak otrok kdaj ušpičil kaj, kar odraslim ni po godu. Danes na srečo tega strahu skorajda ni več, ker otroci vedo, da Miklavž ima rad vse otroke in se vsakogar spomni s skromnim darilom. Po stari šegi je to suho sadje, krhlji jabolk, orehi in kaj podobnega, kar naj bi odražalo veselje obdarovanja in sprejemanja. Tega smo se v času blaginje nekoliko odvadili in je december postal mesec nenehnega nakupovanja in trošenja, kar pa je v nasprotju z namenom samega praznika.

V mestih in na vaseh pripravijo Miklavžev sprevod, ko se sveti mož pelje na vozu in otrokom deli darila. V Domžalah je bil 4. decembra organiziran Miklavžev sprehod po domžalskih ulicah in voden ogled po pravljično doživljajski poti na Šumberk. Če ste ju zamudili, ste vabljeni v Menačenkovo domačijo, kjer bo od 7. decembra 2021 do 22. januarja 2022 razstava starih lesenih igrač. Zgodovina igre in igrač, ki se jih ni kupovalo tako kot danes – na veliko, bo razkrila nek čas, kjer je ena igrača imela več življenj, saj so jo otroci dedovali od bratov in sester in so jo čuvali kot največji zaklad! Otroci, če bi morali izbirati danes, katera igrača izmed vseh, ki jo imate, je resnično vaš zaklad? Zame je to bila punčka črnih las in modrih oči, ki jo hranim še danes.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)