Kaj je šlo narobe? #Ajdapiše

Se bolj pogosto sprašujemo, kaj je šlo narobe kot, kaj je šlo prav? Ali analiziramo potek življenja in naše odnose (tudi odnos samega s seboj), premislimo, na koncu kaj sklenemo in spremenimo? Kako logični smo zares v naših življenjih? Pa sploh moramo analizirati in biti logični? Ali je namen, da le živimo? Vendar potem vse delamo enako, mar ne? Vse prav, vse narobe, ves čas …

Ko razmišljamo o preteklosti, o tem kaj je šlo prav in narobe, ponavadi naredimo prvo napako – iščemo en trenutek, eno napačno ali pravilno odločitev. Pa temu ni tako. Življenje je namreč niz odločitev, je pot, reka, ki teče in le redkokdaj dela velike in nenadne zasuke. Zgodi se celo tako, da nas pravilne odločitve vodijo v smer, ki je za nas napačna in napačne odločitve prinesejo nekaj dobrega. Življenje ni črno – belo, niti ne bi rekla, da je sivo, saj to zveni turobno, temveč je preplet vseh odtenkov.

Zakaj smo danes tukaj in sedaj? Kako smo prišli do sem? Katere naše in tuje odločitve so nas vodile v to smer?

Odgovor je: vse odločitve vseh nas. Svet je tak, kot trenutno je, ravno zaradi nas samih. V mozaiku vsak kamenček igra pomembno vlogo in tako tudi mi ustvarjamo sedanjost z odločitvami preteklosti, smer naše sedanjosti pa bo določila prihodnost. Časi so prepleteni in vse majhne odločitve, ki jih sprejmemo ali ne, vplivajo na nas in na druge.

In ravno zato nikoli ni eno samo dejanje tisto, ki bi nekaj odločilo. Če tudi se kdaj zgodi, da je res ena napačna odločitev ali pravilna, ki je močno krojila naše življenje, pa je v resnici bil pred tem niz dogodkov, ki nas je gnal v to smer. Na tem mestu bi lahko odprla tudi debato o vprašanju, koliko zares sami odločamo o naših življenjih, koliko jih kroji usoda, koliko drugi ljudje – pa pustimo to raje za drugič. Današnje vprašanje je namreč, kako torej živeti, ko se zavedamo, da ne moremo Rima zgraditi v eni noči (da torej ena dobra odločitev ne bo rešila vsega, temveč da gre za niz dogajanj).

Rešitev je v odličnosti vsakdanjega življenja. Vsako stvar, ki jo delamo, moramo delati najboljše. Pa to ni mišljen perfekcionizem, ki nam ponavadi le škodi – mišljeno je, da vsako stvar, ki jo počnemo, delamo v celoti, s polno zavestjo in s srcem. Pa naj bo to najmanjša malenkost, kot je priprava zajtrka ali pa nekaj večjega. V tem zavedanju trenutka se namreč skriva bistvo našega obstoja. Živimo, ko smo prisotni. Mi pa v današnjem svetu delamo več stvari hkrati in mislimo, da je multifunkcionalnost dobra lastnost. Pa ni. Odvrača nas od pristnega doživljanja trenutka in trenutki so vse, kar zares imamo na tem svetu. Tudi mislimo, da moramo ves čas delati in tudi to ni res. Življenje mora biti tudi umirjeno, adrenalin mora kdaj tudi popustiti.

Odličnost pa nam ne daje le občutek življenja (biti živ), temveč nas vodi v pravo smer. Ker se vsak dan znova potrudimo in damo vse od sebe. Nas bo tudi to pripeljejo na »napačen« kraj? Seveda. Ker v resnici ni pravih in napačnih krajev, niti ne moremo govoriti o tem, kaj je šlo prav in kaj narobe – vse je dejansko »šlo«. Nas nekam vodilo. Življenje ni ves čas sončno, potrebujemo tudi negativna čustva in predvsem stvari minejo, kot mine življenje samo.

Dobro je za nas, da razmislimo o preteklosti. Vendar pa je bistvo našega obstoja življenje in zato je včasih treba nehati razmišljati, sprejeti preteklost (kot nekaj kar je bilo in nismo na vse vplivali mi) ter se osredotočiti na prihodnost. Smer pogleda torej zamenjamo iz nazaj v naprej. Predvsem pa moramo biti tukaj in sedaj. Se potruditi zase in za druge. Graditi danes mozaik. Kajti odgovor na vprašanje, ki si ga bomo v prihodnosti zastavili (kaj je šlo prav oziroma narobe), je tukaj: točno to kar delamo v tem trenutku. Se trudimo dovolj, da smo dobri do sebe, do drugih? Gradimo nekaj dobrega ali zgolj živimo v skladu s pričakovanji drugih? Smo tukaj in sedaj ali ves čas delamo za nekoč jutri? Smo pristni ali pozerski? Smo resnični?

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.