Dušanov tedenski meni: 1. april – pravi datum so izbrali za “lockdown”

4. del Dušanovega tedenskega menija

Živjo, družba.

Četrtek je tu in spet je čas za pregled zanimivih dogodkov preteklega tedna, ki so se znašli na mojem tedenskem meniju. Precej omembe vrednih stvari se je zgodilo zato dopuščam možnost, da bo tale zapis malce daljši od tistih, ki so bile objavljene v preteklih tednih.

Prejšnji teden smo praznovali materinski dan. Praznik, ki se je v ZDA pričel praznovati že davnega leta 1910, v Evropi pa se je prijel po prvi svetovni vojni, v Sloveniji na račun dneva žena (8.marec) dolgo ni prišel tako zelo do izraza. To se je zgodilo šele v zadnjih letih. Zdi se mi prav, da tak praznik obstaja. Da se spomnimo svojih mater. Je pa res, da je za nas, ki smo brez mame iz takih in drugačnih razlogov ostali že kot otroci, to ni ravno dan veselja in sreče. Prej dan praznine, žalosti in grenkih spominov. Kot, da bi se človek za nekaj trenutkov zataknil v prostoru in času, ter ne bi mogel ne naprej in ne nazaj.

Nekaj podobnega, kot se je meni zgodilo na materinski dan, se je pretekli teden zgodilo ogromni tovorni ladji korporacije Evergiven. Ladja, ki ima na trupu napisano Evergreen, se je namreč zataknila v ožini Sueškega prekopa. Ni mogla ne naprej ne nazaj, ker je nasedla in s tem za lep čas zaprla eno najprometnejših trgovskih poti.

Bil je to tudi teden, ko so bili po zaslugi tv oddaje Tarča, razkriti visoki zaslužki zdravnikov in zdravnic v slovenskih bolnišnicah, ter zdravstvenih domovih. Na račun koronskih dodatkov se je nekaterim zdravnikom plača povečala skoraj za 100%. In, ko vidiš te cifre ti postane jasno, zakaj je nekaterim v interesu, da bi epidemija trajala čim dlje. To so ljudje, ki pogledajo svoj bančni račun in rečejo: “Če je to kriza, naj traja”. Sam imam v tej zgodbi nekaj pomislekov. Kot varnostnik sem delal v dveh različnih ljubljanskih zdravstvenih domovih. Šentvid in Vič. Na Viču sem bil na vstopni točki ravno v času prvega vala epidemije. Moj pogled na situacijo je sledeč. Če si že kdo v tej zgodbi zasluži poštene in visoke dodatke, to niso zdravnice in zdravniki. Pač pa medicinske sestre, strežnice, bolničarji. Oni so heroji slovenskega zdravstva, ki dajejo od sebe maksimum za plačo komaj kaj večjo od minimalca. Oni, ne pa zdravniki.

Ko omenjam dogodke preteklega tedna, seveda ne morem mimo tega, da je vlada napovedala novi lockdown, ki v veljavo stopi 1. aprila. Pravi datum so izbrali. Da nam tudi na simbolni ravni povedo, da so šaljivci, ki nas imajo malce za norca. Se je pa, ko že ravno omenjam epidemiološke ukrepe, na območju republike Slovenije policijska ura skrajšala. Prej se je začela ob 21. uri in trajala do 6. ure zjutraj. Zdaj se začne ob 22. uri in konča ob 5. uri zjutraj.

Prejšnji teden je svoj šov spet imel tudi naš predsednik vlade. Johnny je špilal rokenrol. Janez Janša je bil strahotno užaljen, ker med javljanjem v živo v Evropski komisiji niso želeli zavrteti nekega njegovega posnetka, zato je sejo prek zooma protestno zapustil. Tako se to dela. Tako to počne človek, ki naj bi čez slabe tri mesece prevzel vodenje EU. Zrelo, dostojanstveno, državniško. Malce sem sarkastičen.

Svoj šov pa prejšnji teden ni imel le Janez Janša, pač pa tudi Vasko Simoniti. Avtor večih knjig, nekdanji profesor na fakulteti, zgodovinar z doktoratom. Človek, ki je bil minister za kulturo v času prve Janševe vlade, že takrat za slovensko kulturo ni storil praktično ničesar omembe vrednega. Zakaj bi bilo torej tokrat kaj drugače? V parlamentu je potekala interpelacija proti našemu nekulturnemu ministru za kulturo, ki je pokazal vso lepoto svojega arogantnega, nadutega in bahavega značaja. Interpelacija ni uspela, zato lahko naš kulturni minister dalje počne to, kar je počel doslej. Nič.

Se je pa zgodilo tudi cel kup pozitivnih, lepih stvari. Šport običajno poskrbi za take, lepe zgodbe.

Kontroverzni Zlatan Ibrahimović, se je po petih letih vrnil v švedsko nogometno reprezentanco. Podatek, ki sploh ne bi bil vreden omembe, če se ne bi pogovarjali o človeku, ki bo na naslednji rojstnodnevni torti upihnil že 40 svečk. Ni malo za aktivnega nogometaša. A Zlatan se ne da in pravi, da so leta le številka.

Prejšnji teden se je začelo tudi evropsko prvenstvo v nogometu (U21), kjer Slovenija ne sodeluje le kot udeleženka, pač pa tudi kot ena od organizatork. Mariborski Ljudski vrt pa eno od tekmovalnih prizorišč dogajanja.

Pretekli teden pa je slovenski članski nogometni reprezentanci uspelo nekaj, kar jim ni uspelo nikoli doslej. Na prvi tekmi sklopa kvalifikacij za svetovno prvenstvo, je Slovenija premagala Hrvaško. Hrvati, aktualni svetovni podprvaki, v Stožicah niso našli rešitve, Slovenci pač. Doslej je Slovenija na tekmah s Hrvaško zabeležila 6 porazov in 3 neodločene izide. Zdaj so dočakali tudi zmago.

Nika Križnar pa je postala prva Slovenka, ki je postala ponosna lastnica velikega kristalnega globusa. Punca se je vpisala med legende. Zdaj dela družbo Petru Prevcu in Primožu Peterki, ki sta veliki kristalni globus osvojila v moški konkurenci.

To je vse za danes, družba. Bodite dobro, pazite nase, beremo se točno čez teden dni.

Dušan Jambrošič

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi