BEDA – GOSTINSTVO – REALNOST #Ajdapiše

Boiling point je film iz leta 2021, britanska drama, ki se dogaja zgolj na enem prizorišču, v restavraciji. Gre za podaljšano različico kratkega filma iz leta 2019, ki ga je prav tako posnel Philip Barantini in v katerem glavno vlogo igra Stephen Grahan. Film, ki pokaže vso bedo gostinstva – bedo, ki se vse bolj širi tudi v Sloveniji. In kaj je morda najbolj žalostno na koncu? Da država, ki ji gostinci plačujejo davke, nima posluha za njihovo bedo. To je tudi glavni razlog za propad javnega zdravstva in šolstva – vsi posamezniki, ki so izkusili bedo, so bili prepuščeni samim sebi. Kako torej verjeti v sistem, kako zaupati naprej? Toda vrnimo se na film in gostinsko bedo …

V 92 minutah so prikazane različne problematike, ki jih najdemo v gostinstvu.

V restavracijo pride par srednjih let z dvema najstniškima otrokoma. Moški, očitno bogat, ima željo po dokazovanju. Slabšalno se vede do natakarjev, zaničuje jih, negoduje nad strežbo. Poniževalen je. In kaj naroči? Najdražje vino. Nima veze, ali je belo ali rdeče, le najdražje mora biti. Katero jed? Najdražjo. Nima veze, katera je – meso ali riba. Najdražja mora biti. In ko jo natakarica prinese, seveda ni dobro pripravljena. Ker danes je tako: če imaš denar, vse veš in vse znaš. Tudi kuhati, čeprav ne znaš kuhati. In če imaš denar, se lahko obnašaš poniževalno do drugih. Mantro potrošnik je kralj smo spremenili v potrošnik je bog, ki je nad vsemi in ki se lahko vede tudi poniževalno do sočloveka. Zakaj? Ker lahko. In ker mi to dopuščamo, saj verjamemo, da je denar sveta vladar.

Film pokaže spor med glavnim kuharjem in vodjo restavracije, ki skrbi predvsem za imidž restavracije. Na samem začetku filma se namreč vsi zaposleni slikajo, naredijo skupinski selfie, in seveda morajo biti vsi nasmejani. Pravi odnosi, spori med njimi so nepomembni – pomembno je, da objavijo na IG profil restavracije, kako super ekipa so. Realnost ni pomembna, važna je le virtualna realnost. To je drugi problem današnje družbe – vsebina postaja vse manj pomembna, pomembno je, kako te dojemajo. Kdo te pozna, kje si viden … V nadaljevanju filma pridejo mladi, očitno znani spletni vplivneži, ki želijo, da dobijo obrok zastonj. Ker oni ga bodo promovirali na Instagramu ali nekem spletnem omrežju. Gre za aroganco, ki jo pokažejo te vplivneži – pripada jim zastonj obrok, ker ljudje upoštevajo njihovo mnenje. Koliko je takšnih vplivnežev, ki so nekaj, pa nimajo dejanske vsebine? Meni osebno se največji paradoks današnjega sveta vedno znova zdijo Kardashianovi – kaj ponujajo svetu, da ga izboljšajo? Pa niso problem oni, temveč mi, ki jim »sledimo« … Omenjeni spor pokaže tudi problem v vodenju bodisi gostilne, bodisi podjetja. Glavni kuhar želi kuhati, želi ustvarjati presežke. Toda pomemben je izgled … Koliko takšnega je v današnjem svetu? Vsebina, ki izgublja pomen in izgled, ki je vse bolj pomemben.

Sledi primer kuharskih kritikov. Koliko šteje mnenje enega kritika? Kako globoko te lahko pokoplje? Vmes film pokaže ves stres hitenja in pripravljanja jedi, prilagajanja posameznikom, ki imajo takšne in drugačne (upravičeno dietne?) zahteve posameznikov. Prikaže kolesje sistema ene restavracije in koliko je potrebnega usklajevanja – prikaže pa tudi njihove osebne težave. Kolikokrat se mora posameznik prisiliti, da odide v službo, ker pač mora – moramo plačati položnice in delati, čeprav smo sami v sebi sesuti. Tako zelo sesuti, da škodujejo samim sebi (primer v filmu: rezanje samega sebe). Prikaže sodelavce, tiste na najnižjih hierarhičnih pozicijah, ki so človeški in opazijo težave sočloveka, sodelavca. Pokaže pa tudi tiste arogantne, ki jim ni mar za sočloveka in izkoristijo vse, kar lahko, saj navsezadnje cilj opravičuje sredstva (v tem Machiavellijem svetu).

Film se zaključi najprej z napako, nato s smrtjo. Napaka je lapsus v pripravi jedi za gospo, ki je alergična. Napako naredi na novo zaposlena – pokaže na to, kako stresen je ta svet in nimamo časa pravilno usposobiti ljudi. Ker pač hitimo. Napaka se zgodi, gospo odpeljejo v bolnico. Preživela bo. Toda, kako ena napaka lahko uniči toliko dobrih del? Človek naredi eno napako in konec je tvoje kariere. Ker se uniči tvoj ugled … Sledi smrt glavnega kuharja. Skozi film smo spoznali njegove finančne težave, težave, ki jih ima doma (ker cele dneve dela pod takšnim stresom) in nato njegov način reševanja težav, alkohol ter droge. Žalostno je, da tako radi obsojamo napake, droge, alkohol. Kolikokrat pa se vprašamo: zakaj se nekdo k temu zateka? Kako mu lahko pomagamo? Smešno (in žalostno) se mi tudi zdi zavzemanje posameznikov »za življenje«, torej proti splavu, nič pa ne naredijo, da bi izboljšali življenja obstoječih otrok in omogočili, da imajo matere možnost roditi otroka v ta svet. Lažje je biti sodnik …

Film pa ne prikaže še ene težave slovenskega gostilniškega posla – pomanjkanje zaposlenih. Covid-19 je zaprl bare in gostilne ter mnogi zaposleni so se nato preusmerili v druge dejavnosti. Tam, kjer so nedelje proste in kjer te morda ne napizdi čisto vsak, ker si pač »samo natakar«. Ker te pač lahko! Mi pa še vedno želimo malice in kosila za isto ceno. Kam to vodi? Kaj bo s slovenskim gostinstvom? Kaj bo z našo družbo, ki ceni popolnoma napačne vrednote? Kaj bo s svetom, kjer glavni kuhar ne sme v trenutku hitenja in stresa čisto nič reči zaposlenim, ko naredijo napako, ker so sicer užaljeni in prizadeti? Kaj bo z našim svetom? Lepa beseda lepo mesto najde. Seveda. Toda postali smo preveč občutljivi. Preveč na napačne stvari in preveč ignorantski ter apatični do tistega, kar dejansko prizadene v dušo telesa. Narobe razumevamo svobodo govora, vse bolj individualistični postajamo in vse manj znamo delati z ljudmi (slednje pa je ključno v gostinstvu). Kaj bo z nami?

Bo konec kakovostnega slovenskega gostinstva, ker nihče več ne bo želel delati v strežbi? Naloga vseh nas je, da začnemo zopet ceniti vse poklice, predvsem pa človeka – zato ker je človek! Odgovornost slovenskega gostinstva je na nas vseh: na državi, da razume težave, panoge, na zaposlenih, na delodajalcih, predvsem pa tudi na strankah.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.

 

Tagi