Koledar dogodkov

Med družinsko večerjo Jan svojima odraslima otrokoma oznani, da ima dovolj življenja. Čez nekaj mesecev – okoli svojega 75. rojstnega dne – se namerava posloviti. Za Iris je novica kot strela z jasnega. Zanjo je Jan energičen oče, skrben dedek ter na splošno zdrav in aktiven človek, ki bi moral biti še najmanj deset let del njenega življenja. Tako si je vsaj predstavljala ... Prisiljena se je soočiti s popolno absurdnostjo situacije, medtem, ko se njen brat zdi sprijaznjen z očetovo odločitvijo. Ko se bliža vznemirljivi rok, se Iris odloči, da bo ignorirala bratov nepremočljiv akcijski načrt. Namesto tega svojega očeta prisili, da odgovori na eno vprašanje, ki je zanjo najpomembnejše: zakaj? Ne da bi kdaj dobila zadovoljiv odgovor, se sčasoma odloči najti način, kako se spopasti z očetovo zadnjo željo.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

nagrade
Tribeca (svetovna premiera, posebna omemba žirije za najboljši prvenec v mednarodni konkurenci igranih celovečercev); Braunschweig (nagrada tilda za najboljšo režiserko); Sundsvall (nagrada žirije za najboljši evropski film)

Film, nastal v nizozemsko-slovenski koprodukciji, si je na festivalu v Tribeci prislužil posebno omembo žirije za najboljši igrani prvenec.

Smešna in nesramno odkrita zgodba o odkrivanju lastne identitete sledi štirim prijateljicam, ki se podajo na enkratno postolovščino po Aziji. Ko Audrey ugotovi, da se je njeno poslovno potovanje na daljni vzhod izjalovilo, na pomoč pokliče svojo neobrzdano najboljšo prijateljico iz mladosti Lolo, sošolko s faksa Kat, ki je sedaj zvezdnica kitajskih romantičnih "žajfnic" in Lolino ekscentrično sestrično Deadeye. Njihovo epsko iskanje azijskih korenin se spremeni v pot povezovanj, prijateljstva, pripadnosti in seveda divjega razvrata.

Po projekciji brezplačna ustvarjalna delavnica

Super brata Mario in Luigi se znajdeta v čarobnem kraljestvu, kjer se morata s pomočjo princeske v zapletenem labirintu spopasti z mogočnim Bowserjem in ustaviti njegove načrte za svetovno nadvlado. Gre za celovečerno filmsko priredbo priljubljene video igre, po japonskem animiranem filmu Super Mario Bros.: The Great Mission to Rescue Princess Peach! (1986) in ameriškem igranem filmu Super Mario Bros. (1993).

Super Mario Card: Gaming session:

Mašhad, duhovna prestolnica Irana. Po mračnih stranskih ulicah se na motorju vozi moški in išče prostitutke. Zvabi jih k sebi domov, zadavi z njihovo naglavno ruto, nato pa medije obvesti, kam je odvrgel truplo. Said Hanei, zgleden državljan in vzoren družinski oče, verjame, da z uboji »moralno pokvarjenih žensk« le izpolnjuje svojo versko dolžnost in čisti ulice »svetega mesta«. Medtem ko število žrtev narašča, v Mašhad pripotuje novinarka Rahimi, da bi raziskala, zakaj policiji še ni uspelo prijeti zločinca …

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj.

Nagrade
Cannes (nagrada za najboljšo igralko); enajst nagrad robert Danske filmske akademije, vključno za najboljši film; nagrada bodil Danske zveze filmskih kritikov za najboljši scenarij; štiri nominacije za evropsko filmsko nagrado, vključno za najboljši film; Stockholm (nagrada za najboljši film in najboljšega igralca); Fantastic Fest (nagrada za najboljšo režijo); Seville (nagrada za najboljšo igralko); danski kandidat za oskarja.

»Žalost je nekaj edinstvenega in osebnega, osamljenost pa je stvar vsega človeštva.«

Taeko živi mirno življenje z možem Jirom in malim Keito, šestletnim sinom iz svojega prejšnjega zakona. Po tragični nesreči se v njeno življenje nepričakovano vrne dečkov biološki oče, o katerem že leta ni bilo glasu. Da bi se spoprijela z bolečino in občutkom krivde, se Taeko odloči pomagati temu gluhemu in brezdomnemu moškemu …

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

Družinska zgodba, pripovedovana v režiserjevem značilnem grenko-sladkem tonu, raziskuje temi izgube in osamljenosti skozi portret ženske, ki išče nov smisel v svojem življenju.

19. stoletje. Švicarsko mesto izdelovalcev ur se spreminja pod vplivom novih tehnologij. Mlada tovarniška delavka Josephine izdeluje ‘nemirke’, kolesca, ki nihajo v srcu mehanskih ur. Soočena z novim načinom organizacije denarja, časa in dela se vključi v lokalno gibanje anarhističnih urarjev, kjer spozna ruskega popotnika in kartografa Petra Kropotkina.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

»Teoretični vidiki anarhizma /…/, kritika državnega socializma /…/ in revolucionarni značaj agitacije so močno nagovarjali moj um. Toda egalitarni odnosi, ki sem jih našel v pogorju Jura, neodvisnost mišljenja in izražanja, ki sem jo opazoval pri delavcih, ter njihova brezmejna predanost stvari so še veliko močneje nagovorili moja čustva; in po nekaj tednih bivanja pri urarjih so bila moja stališča o socializmu jasna: bil sem anarhist.« Peter Kropotkin, 1877

Po projekciji brezplačna ustvarjalna delavnica

Ru je živahen in radoveden maček, ki odkriva življenje na strehah Pariza. Njegova usoda se spremeni, ko ga posvoji desetletna Clémence. Nekega dne se družina odpelje v kočo v osrčju gora. Tako se začne izjemna pustolovščina Clémence in Ruja, ki bosta skupaj odkrivala gozd, srečala skrivnostno Madeleine in doživela čudovito zgodbo, ki ju bo za vedno spremenila.

O avtorju
Guillaume Maidatchevsky je francoski režiser in strokovnjak za živali, ki je delal tako za neodvisne produkcije kot za velike francoske in mednarodne televizijske kanale, kot so National Geographic, BBC, Discovery, ZDF, Sky … Študij biologije ga je postopoma usmeril v snemanje filmov z ekološkim pomenom. Največkrat piše in režira zgodbe, povezane z naravo in varovanjem okolja. Ljudi rad spodbuja k sanjarjenju in pripovedovanju zgodb, živali pa snema, kot bi snemal igralce, na višini njihovih oči. Zanj ima vsaka žival svojo osebnost, s svojimi filmi pa skuša pripovedovati univerzalne zgodbe.

Iz prve roke
»Iz knjige smo ohranili predvsem perspektivo živali z njihovim dojemanjem narave. Z mačkom je to še toliko bolj zanimivo, ker ga ni mogoče »disciplinirati« tako hitro kot psa. Maček živi med dvema svetovoma, domačim in zunanjim, ima svojo neukrotljivo plat, svojo voljo. /…/ Mačka sem hotel prikazati takšnega, kot je. Včasih je ljubek, a je tudi lovec, plenilec, ki se zna igrati s svojim plenom; gre za žival, ki zjutraj na vrtu ubije ptico, zvečer pa prede na vašem kavču. Želel sem, da otroci spoznajo, da ima maček svojo svobodo in da se sam odloča, ali jo bo izkoristil ali ne.« Guillaume Maidatchevsky