Koledar dogodkov

Najmlajša in najbolj kljubovalna od hčera kralja Tritona, Ariel, hrepeni po tem, da bi izvedela več o svetu na drugi strani morja. Med potovanjem nad gladino, se zaljubi v princa Erica. Medtem ko je morskim deklicam prepovedano komunicirati z ljudmi, mora Ariel slediti svojemu srcu. Z zlobno čarovnico Ursulo sklene dogovor, ki ji da priložnost, da izkusi življenje na kopnem, a na koncu postavi v nevarnost svoje življenje in očetovo krono.

Najbolj vroč ameriški komik Sebastian Maniscalco združuje moči z dvakratnim oskarjevcem Robertom DeNirom, ki igra njegovega očeta, frizerja Salvo, priseljenca italijanskega porekla. Ko se Sebastian odloči za poroko z njegovo zaročenko, se dogovorijo za vikend srečanje staršev na posesti njene super bogate in ekscentrične družine. Konec tedna se razvije v spopad dveh različnih kultur, Sebastian in Salvo pa odkrijeta, da je najboljše pri družini pač le družina sama.

Bukarešta, 1972. Sedemnajstletna Ana sanja o ljubezni in svobodi. Neke noči se udeleži zabave, kjer s prijatelji pleše in posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom. Takrat pa na vrata potrka Ceaușescujeva tajna policija … Film je prejel nagrado za najboljšo režijo v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.

Iz prve roke
»Film sem si sprva zamislil kot dokumentarec o Romuniji sedemdesetih let in še posebej o radijski oddaji Metronom, ki jo je tajno prenašal Radio Svobodna Evropa. Oddajo je iz izgnanstva vodil romunski radijski novinar in producent Cornel Chiriac, umorjen leta 1975 v Münchnu. Raziskave, ki sem se jih lotil, so bile moj osebni izlet v življenje najstnikov v tedanji Romuniji, v čas mladosti mojih staršev.
Obdobje po letu ’68 je po mojem mnenju najbolj zanimivo v komunističnem režimu, saj je bil to čas velikih družbenih in kulturnih protislovij. /…/ Danes, ko lahko vse dobimo z enim samim klikom, pogosto pozabljamo, kakšno je bilo življenje v času strogega režima, ko je bilo zelo težko najti gramofonsko ploščo ali dobro knjigo. Ljudje so /…/ živeli zasebno življenje, se skrivaj srečevali v stanovanjih, plesali in skupaj poslušali glasbo.
/…/ Iz ideje za dokumentarec o glasbi in najstnikih v komunistični Romuniji pa je nazadnje nastala ljubezenska zgodba, drama o odraščanju, film o prevari, izdaji in odpuščanju.«
– Alexandru Belc

Komedija Klub zadovoljnih žensk: Naslednje poglavje je težko pričakovano nadaljevanje, ki spremlja štiri najboljše prijateljice, ko se s svojim knjižnim klubom odpravijo v Italijo na zabavno popotovanje, ki si ga prej nikoli niso uspele privoščiti. Ko zadeve uidejo izpod nadzora in se začnejo razkrivati skrivnosti, se njihove sproščujoče počitnice spremenijo v enkratno dogodivščino.

Vsak policijski preiskovalec prej ali slej naleti na primer, ki se ga dotakne bolj kot drugi, se iz skrivnostnega razloga zarije vanj kot trska in mu ne da več miru. Za Yohana je to Clarin umor. Zaslišanja si sledijo, osumljencev ne manjka, Yohana pa vse bolj razjedajo dvomi. Gotovo je le eno: zločin se je zgodil dvanajstega ponoči. Dvanajstega ponoči je svojevrsten detektivski triler, v katerem se zrcalijo razklana sodobna družba ter skrhani odnosi med moškimi in ženskami. Film je slavil na letošnji podelitvi cezarjev, kjer je osvojil kar šest kipcev, tudi za najboljši celovečerec.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

Festivali, nagrade
Cannes; nagrada lumière za najboljši film in najboljši scenarij; magrittova nagrada za najboljšega igralca in najboljši tuji film v koprodukciji.

Komedija Klub zadovoljnih žensk: Naslednje poglavje je težko pričakovano nadaljevanje, ki spremlja štiri najboljše prijateljice, ko se s svojim knjižnim klubom odpravijo v Italijo na zabavno popotovanje, ki si ga prej nikoli niso uspele privoščiti. Ko zadeve uidejo izpod nadzora in se začnejo razkrivati skrivnosti, se njihove sproščujoče počitnice spremenijo v enkratno dogodivščino.

Damir in Bruno sta brata. Damir je pravkar poskušal narediti samomor, a mu ni uspelo. Zdaj se mama in Bruno trudita zaščititi Damirja ne le pred njim samim, ampak tudi pred vse prej kot sočutnim sistemom v podobi nesramnih in sumničavih policistov ter brezosebnega, pogosto celo arogantnega zdravstvenega osebja.

nagrade
Locarno 2022 – Filmski ustvarjalci sedanjosti (najboljši prvenec, najboljši igralec)

»Film sem zasnoval na osebni izkušnji. Kot ustvarjalca me nekako celo prevzame, da je grozodejstvo, ki se mi je zgodilo, sploh mogoče. Do tega dogodka se nisem zavedal, da lahko stvari tako hitro, tako radikalno, brez kakršnega koli opozorila in pojasnila, uidejo izpod nadzora. Nekoč so Slavoja Žižka vprašali, kako to, da toliko objavlja. Odgovoril je, da si, medtem ko piše, govori, da tega ne bo nikoli objavil. Mislim, da sem podobno pisal ta film – govoreč si, da ga nikoli ne bom posnel. Končalo se je tako, da zdaj celo igram v njem.« Juraj Lerotić

Ko je Nobelov nagrajenec Luigi Pirandello leta 1936 umrl, je v oporoki zapustil natančna navodila: nobenih slovesnosti in formalnosti. »Naj moja smrt mine v tišini.« Toda veliki sicilijanski dramatik je imel nazadnje kar tri pogrebe.

Film pripoveduje nenavadno zgodbo o potovanju žare s Pirandellovim pepelom iz Rima v Agrigento, kjer se je več let po pisateljevi smrti zgodil njegov zadnji pokop. Za konec pa uprizori še novelo Žebelj, v kateri mladega Bastianedduja – iztrganega iz materinega naročja in prisiljenega slediti očetu na drugo stran Atlantika – nezaceljene rane poženejo v nerazumno dejanje …

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

Nagrade
Berlinale (nagrada FIPRESCI), srebrni trak Nacionalnega združenja italijanskih filmskih novinarjev za izvirno glasbo