Koledar dogodkov

Naša ljubljena skupina neprilagojenih junakov je te dni videti nekoliko drugače. Peter Quill, ki še vedno trpi zaradi izgube Gamore, mora okoli sebe zbrati svojo ekipo, da bi ubranil vesolje in zaščitil enega od svojih najbližjih. Če bi se končala neuspešno, bi lahko ta naslednja misija zelo verjetno vodila do konca Varuhov kot jih poznamo.

Kit grbavec je nasedel na osamljeni obali. Medtem ko skupina žensk in moških organizira njegovo reševanje, odkrivamo neverjetno zgodbo o kitih, prebivalcih svetovnih oceanov, ki so ključni ohranjevalci ekosistema našega planeta že več kot 50 milijonov let. Film, ki ga je navdihnila pesem Whale Nation Heathcota Williamsa, nas popelje na potovanje, na katerem odkrivamo še neraziskana področja in komaj poznano družbo kitov – z njihovimi izjemnimi sposobnostmi in bogatim ter kompleksnim socialnim življenjem.

Več informacij o dokumentarnem filmu je dostopnih tukaj

Iz prve roke
»Ko sem se nekoč potapljal v morju ob karibskih otokih Turks in Caicos, se je pred menoj nenadoma začela premikati skalnata gmota. Nisem vedel, ali me je obšla slabost ali je šlo za zdrs terena. Ko sem obrnil glavo na desno, sem pred seboj zagledal nekaj, kar je bilo podobno repu in nato še veliki beli plavuti. Le nekaj centimetrov pred mano je bil kit grbavec; bil je tako velik in tako blizu mene, da ga nisem zaznal. Tisto, za kar sem mislil, da je skala, se je začelo premikati z neopisljivo gracilnostjo, z zračno lahkotnostjo. Najina pogleda sta se srečala in zazdelo se mi je, da sva se drug drugemu nasmehnila. Vse od tistega trenutka sem sanjal o tem, da bi posnel film o kitih in njihovi ključni vlogi pri gradnji naše civilizacije.« Jean-Albert Lievre

Dogajanje je postavljeno v Madrid med vročinskim valom in spremlja nenavadno vedenje starejših ljudi, pri čemer se osredotoča na osemdesetletnika, ki po nenadnem samomoru svoje žene zapade v stanje demence, kar sproži niz paranormalnih dogodkov, ki bodo ogrozili življenja njegove družine.

Naša ljubljena skupina neprilagojenih junakov je te dni videti nekoliko drugače. Peter Quill, ki še vedno trpi zaradi izgube Gamore, mora okoli sebe zbrati svojo ekipo, da bi ubranil vesolje in zaščitil enega od svojih najbližjih. Če bi se končala neuspešno, bi lahko ta naslednja misija zelo verjetno vodila do konca Varuhov kot jih poznamo.

Pomlad 1999. Prijatelja iz zakotne vasice v Prlekiji sfrizirata svoja mopeda in se podata na cesto. Na poti skozi nedavno odcepljeni Slovenijo in Hrvaško se jima pridružita skrivnostna mlada ubežnica in ostareli motorist. Osebne vrednote se znajdejo na preizkušnji, svobodna volja pa pod vprašajem … Mladi slovenski režiser, navdihnjen z Golimi v sedlu, je posnel nostalgično zgodbo o dveh prijateljih, ki se podata na cesto v iskanju svobode, ljubezni in samih sebe. Nagrada občinstva in vesna za najboljšega igralca na Festivalu slovenskega filma.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

nagrade
Festival slovenskega filma (vesna za najboljšo glavno moško vlogo, montažo in zvok, nagrada občinstva in nagrada IRIDIUM za najboljši celovečerni prvenec); Hercegnovi (nagrada Federacije filmskih kritikov Evrope in Mediterana – Fedeora)

iz prve roke
»V današnjem svetu, ki je videti bolj zaprt in deljen kot kadarkoli prej, potrebujemo zgodbe, ki preizprašujejo ta status quo. Tako se tudi liki v filmu soočajo s kalupi, v katere so potisnjeni na tak ali drugačen način. Vse prepogosto pozabljamo, da je identiteta, ki jo nosimo kot posamezniki, nekaj, kar se spreminja in oblikuje na podlagi odločitev, ki jih na poti življenja sprejemamo sami. A tudi za pot je potrebna odločitev. Film se tako ukvarja z upanjem, osebnimi prepričanji in idejo o svobodi, v svojem bistvu pa govori o spremembi – možnosti, ki jo imamo vsi.« Dominik Mencej

Poslovnež Plech, v prostem času raper, sanja o bogastvu in udobnem življenju, medtem ko kemika in letalskega navigatorja Pavla ženeta občutek za pravičnost in želja po boljšem svetu. Skupaj vodita uspešno podjetje za izposojo dronov. Med njunimi strankami so kandidat za predsednika, oglaševalske agencije in umetniki, ki prirejajo hepeninge. Njuni droni lahko nadzorujejo elektrarne, na modnih revijah namesto manekenk nosijo luksuzne torbice ali poškropijo Petrinski razgledni stolp. Toda ko se Pavel odloči, da bo dron uporabil za atentat na Dicka Cheneyja, stvari uidejo izpod nadzora … Glasbo za češko-slovaško-slovensko koprodukcijo je napisal Janez Dovč.

Sandra živi z osemletno hčerko v majhnem stanovanju v Parizu. Redno obiskuje očeta, upokojenega profesorja filozofije, ki zaradi nevrodegenerativne bolezni počasi izgublja vid, spomin in samostojnost. Medtem ko z družino išče primeren dom za ostarele, Sandra nepričakovano naleti na Clémenta. Čeprav je poročen, se med njima začne strastno razmerje … Léa Seydoux kot hči, mati in ljubimka v globoko osebnem, avtobiografsko navdahnjenem filmu Mie Hansen-Løve (Zbogom, prva ljubezen), zgodbi o žalovanju in slutnji nove ljubezni, kjer se – tako kot v resničnem življenju – prepletajo minevanje in porajanje, bolečina in radost, izguba in upanje.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj 

Iz prve roke
»Pri pisanju scenarija me je delno navdihnila bolezen, za katero je trpel moj oče. Skušala sem najti smisel v vsem, kar sem doživljala. Raziskati sem hotela, kako lahko dva nasprotujoča si občutka, žalovanje in ponovno rojstvo, ustvarita dialog; kako ju človek lahko doživlja hkrati. Čeprav je razmerje med Sandro in Clémentom zapleteno, je predvsem polno radosti. Pri njenem očetu gre po drugi strani zgolj za trpljenje. Zgodbi obstajata hkrati. Skušala sem najti filmsko formo, ki bi prikazala to sobivanje. /…/ Povedati sem hotela zgodbo o tem, kako je žalovati za nekom, ki je še vedno živ. Georg ni več oče, kakršnega je Sandra poznala, a je še vedno prisoten. Čeprav njegov um propada, del njega – njegova senzibilnost, njegovo bistvo – ostaja. Želela sem, da bi ljudje začutili to sočasno izginjanje in ostajanje; na videz protislovno dogajanje je bilo zame močan vir čustev. Pokazati sem skušala globoko vez, ki presega bolezen; povedati zgodbo o tem nenavadnem žalovanju, da bi ga morda lahko bolje razumeli in premagali trpljenje, ki za dolgo časa zasenči vse drugo. Na koncu se mora Sandra, da bi se vrnila v življenje, osvoboditi očeta. V tem je nekaj sebičnega, vendar je nujno. Sandra sprejme srečo, ki ji je ponujena, a gre za obliko zapustitve. Počuti se krivo. Tudi o tem sem hotela govoriti.« Mia Hansen-Løve