Koledar dogodkov

Julie se po najboljših močeh trudi vzgajati svoja otroka v predmestju, hkrati pa obdržati službo v luksuznem pariškem hotelu. Ko končno prejme povabilo na razgovor za delovno mesto, na katerega je že dolgo upala, izbruhne vsesplošna stavka v javnem prevozu. Vse se ustavi, zamude se kopičijo in krhko ravnovesje, ki ga je Julie vzpostavila, je nenadoma ogroženo … Socialna drama, posneta v slogu napetega trilerja, spremlja mater samohranilko, ki se v nenehni tekmi s časom bori za preživetje in boljšo prihodnost.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

festivali, nagrade
Benetke (nagrada za najboljšo režijo in najboljšo igralko v sekciji Obzorja); cezar za izvirno glasbo in najboljšo montažo; Liffe (vodomec – posebna omemba); Les Arcs (nagrada za najboljšo igro in nagrada Cineuropa); Festival francoskega filma Colcoa (nagrada občinstva)

Pomlad 1999. Prijatelja iz zakotne vasice v Prlekiji sfrizirata svoja mopeda in se podata na cesto. Na poti skozi nedavno odcepljeni Slovenijo in Hrvaško se jima pridružita skrivnostna mlada ubežnica in ostareli motorist. Osebne vrednote se znajdejo na preizkušnji, svobodna volja pa pod vprašajem … Mladi slovenski režiser, navdihnjen z Golimi v sedlu, je posnel nostalgično zgodbo o dveh prijateljih, ki se podata na cesto v iskanju svobode, ljubezni in samih sebe. Nagrada občinstva in vesna za najboljšega igralca na Festivalu slovenskega filma.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

nagrade
Festival slovenskega filma (vesna za najboljšo glavno moško vlogo, montažo in zvok, nagrada občinstva in nagrada IRIDIUM za najboljši celovečerni prvenec); Hercegnovi (nagrada Federacije filmskih kritikov Evrope in Mediterana – Fedeora)

iz prve roke
»V današnjem svetu, ki je videti bolj zaprt in deljen kot kadarkoli prej, potrebujemo zgodbe, ki preizprašujejo ta status quo. Tako se tudi liki v filmu soočajo s kalupi, v katere so potisnjeni na tak ali drugačen način. Vse prepogosto pozabljamo, da je identiteta, ki jo nosimo kot posamezniki, nekaj, kar se spreminja in oblikuje na podlagi odločitev, ki jih na poti življenja sprejemamo sami. A tudi za pot je potrebna odločitev. Film se tako ukvarja z upanjem, osebnimi prepričanji in idejo o svobodi, v svojem bistvu pa govori o spremembi – možnosti, ki jo imamo vsi.« Dominik Mencej

Sandra živi z osemletno hčerko v majhnem stanovanju v Parizu. Redno obiskuje očeta, upokojenega profesorja filozofije, ki zaradi nevrodegenerativne bolezni počasi izgublja vid, spomin in samostojnost. Medtem ko z družino išče primeren dom za ostarele, Sandra nepričakovano naleti na Clémenta. Čeprav je poročen, se med njima začne strastno razmerje … Léa Seydoux kot hči, mati in ljubimka v globoko osebnem, avtobiografsko navdahnjenem filmu Mie Hansen-Løve (Zbogom, prva ljubezen), zgodbi o žalovanju in slutnji nove ljubezni, kjer se – tako kot v resničnem življenju – prepletajo minevanje in porajanje, bolečina in radost, izguba in upanje.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj 

Iz prve roke
»Pri pisanju scenarija me je delno navdihnila bolezen, za katero je trpel moj oče. Skušala sem najti smisel v vsem, kar sem doživljala. Raziskati sem hotela, kako lahko dva nasprotujoča si občutka, žalovanje in ponovno rojstvo, ustvarita dialog; kako ju človek lahko doživlja hkrati. Čeprav je razmerje med Sandro in Clémentom zapleteno, je predvsem polno radosti. Pri njenem očetu gre po drugi strani zgolj za trpljenje. Zgodbi obstajata hkrati. Skušala sem najti filmsko formo, ki bi prikazala to sobivanje. /…/ Povedati sem hotela zgodbo o tem, kako je žalovati za nekom, ki je še vedno živ. Georg ni več oče, kakršnega je Sandra poznala, a je še vedno prisoten. Čeprav njegov um propada, del njega – njegova senzibilnost, njegovo bistvo – ostaja. Želela sem, da bi ljudje začutili to sočasno izginjanje in ostajanje; na videz protislovno dogajanje je bilo zame močan vir čustev. Pokazati sem skušala globoko vez, ki presega bolezen; povedati zgodbo o tem nenavadnem žalovanju, da bi ga morda lahko bolje razumeli in premagali trpljenje, ki za dolgo časa zasenči vse drugo. Na koncu se mora Sandra, da bi se vrnila v življenje, osvoboditi očeta. V tem je nekaj sebičnega, vendar je nujno. Sandra sprejme srečo, ki ji je ponujena, a gre za obliko zapustitve. Počuti se krivo. Tudi o tem sem hotela govoriti.« Mia Hansen-Løve

Renfield je zvesti pomočnik legendarnega Drakule, ki s svojim narcisizmom že stoletja muči in trpinči svojega služabnika. Renfield je prisiljen svojemu gospodarju iskati plen in izpolniti vsako njegovo zahtevo, ne glede na to, kako ponižujoča je. Toda po dolgih letih služenja se odloči, da je napočil čas, da se znebi svojega šefa in začne življenje stran od sence Princa teme. Ampak najprej mora ugotoviti kako sploh lahko konča njuno čudaško razmerje.