Koledar dogodkov

Zgodba o prijateljstvu. O otrocih, ki postanejo možje in poskušajo izbrisati sledi svojih očetov, a se skozi življenjske preobrate vedno vrnejo domov. Pietro je deček iz mesta, Bruno pa zadnji otrok pozabljene gorske vasice – skupaj v mladosti preživljata poletne počitnice. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, medtem ko je Pietro tisti, ki pride in gre. Njuna srečanja ju seznanijo z ljubeznijo in izgubo, ju spomnijo na njun izvor, medtem pa Bruno in Pietro pustita, da se njuni usodi odvijata in odkrivata. Predvsem pa odkrijeta kaj pomeni biti pravi prijatelj celo življenje.

Julie se po najboljših močeh trudi vzgajati svoja otroka v predmestju, hkrati pa obdržati službo v luksuznem pariškem hotelu. Ko končno prejme povabilo na razgovor za delovno mesto, na katerega je že dolgo upala, izbruhne vsesplošna stavka v javnem prevozu. Vse se ustavi, zamude se kopičijo in krhko ravnovesje, ki ga je Julie vzpostavila, je nenadoma ogroženo … Socialna drama, posneta v slogu napetega trilerja, spremlja mater samohranilko, ki se v nenehni tekmi s časom bori za preživetje in boljšo prihodnost.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

festivali, nagrade
Benetke (nagrada za najboljšo režijo in najboljšo igralko v sekciji Obzorja); cezar za izvirno glasbo in najboljšo montažo; Liffe (vodomec – posebna omemba); Les Arcs (nagrada za najboljšo igro in nagrada Cineuropa); Festival francoskega filma Colcoa (nagrada občinstva)

Abel in Marianne z grozo ugotovita, da je njun trinajstletni sin Joseph skrivaj prodal njune najdragocenejše predmete. Kmalu izvesta, da fant ni sam – na stotine otrok po vsem svetu je združilo moči za financiranje skrivnostnega projekta ... Režiser in igralec Louis Garrel (Nedolžen) je humorja in optimizma polno ekološko fantazijo spisal skupaj s slovitim Jean-Claudom Carrièrom.

Več informacij je dostopnih tukaj

iz prve roke
»Mislim, da je naš film kot nekakšna babuška: vključuje komedijo, mini pustolovščino, manjšo zakonsko krizo, idejo, da začne ženska bolj občudovati svojega otroka kot njegovega očeta, moralno zgodbo in ekološko pravljico – vse to pred ozadjem optimizma. /…/ Upam, da bom gledalce nasmejal. Če se ljudje smejijo, pomeni, da si zadel pravo točko. Moj cilj ni spreminjati mnenj, pač pa posneti film, ki bo imel srce na pravem mestu. Bolj na skrivaj pa upam tudi, da se bo dotaknil petnajst- do dvajsetletnikov; da bodo rekli, da film govori o njihovi resničnosti, o njihovem času, o njihovih skrbeh.« Louis Garrel

Ennio je portret Ennia Morriconeja, enega najbolj plodovitih, prepoznavnih in vplivnih filmskih skladateljev vseh časov, znanega tudi po sodelovanju s Sergiom Leonejem. V dokumentarcu, ki ga je posnel Morriconejev dolgoletni sodelavec in prijatelj Giuseppe Tornatore (Kino Paradiž, Malena), se režiserjev obsežni intervju z maestrom prepleta s pričevanji glasbenikov in filmarjev, kot so Wong Kar Wai, Bernardo Bertolucci, Quentin Tarantino, Clint Eastwood, John Williams, Hans Zimmer in Bruce Springsteen. Film vključuje tudi utrinke iz Morriconejevega zasebnega življenja, posnetke z njegovih koncertnih turnej, odlomke filmov, za katere je napisal glasbo, ter še nikoli videno arhivsko gradivo.

iz prve roke
»Z Enniom Morriconejem sem sodeloval trideset let. Z njim sem posnel skoraj vse svoje filme, da ne omenjam dokumentarcev, oglasov in projektov, ki sva jih poskušala uresničiti, a nama ni uspelo. V vsem tem času se je najino prijateljstvo krepilo. Ko sem ga iz filma v film globlje spoznaval kot človeka in umetnika, sem se ves čas spraševal, kakšen dokumentarec bi lahko posnel o njem. In danes so se mi sanje uresničile. Film sem želel posneti, da bi Morriconejevo zgodbo približal ljubiteljem njegove glasbe po vsem svetu. Ni šlo le za pripovedovanje o njegovem življenju in čarobnem razmerju z glasbo, temveč tudi za brskanje po arhivih po vsem svetu, da bi našel intervjuje in druge posnetke Morriconejevih neštetih sodelovanj z najpomembnejšimi filmskimi ustvarjalci v njegovi karieri. Ennia sem zasnoval kot avdiovizualni roman, ki gledalca s pomočjo filmskih odlomkov, arhivskih posnetkov in koncertov posrka v izjemno eksistencialno in umetniško zgodbo enega najbolj priljubljenih glasbenikov dvajsetega stoletja. Nato pa sem se ustavil še pri ‘svojem’ Enniu Morriconeju in se dotaknil zelo posebne metode, s katero sva se lotevala dela od časov Kina Paradiž pa vse do najinega zadnjega sodelovanja, filma La corrispondenza /…/.« Giuseppe Tornatore