Koledar dogodkov

Piše se leto 50 pr.n.št. Kitajska cesarica je bila pravkar zaprta po državnem udaru, ki ga je spodbudil Deng Tsin Qin, izdajalski princ. S pomočjo Finalthesisa, feničanskega trgovca in njenega zvestega telesnega stražarja Mai Weija, cesaričina edina hči, princesa Sass-Yi, pobegne v Galijo, da bi za pomoč prosila dva pogumna vojšcaka, Asterixa in Obelixa, ki sta zaradi svojega čarobnega napoja obdarjena z nadčloveškimi močmi. Vsem poznana nerazdružljiva junaka z veseljem sprejmeta izziv in princeski ponudita pomoč pri reševanju mame in osvobajanju države. Veliko potovanje in pustolovšcina na poti proti Kitajski se lahko prične! Vendar pa se proti Srednjemu kraljestvu odpravi tudi Cezar in njegova mogočna vojska, žejna novega osvajanja.

Čas počitnic je, toda skupina dečkov iz internata El Parral mora vse dolgo poletje ostati med samostanskimi zidovi, saj nimajo družin in domov, kamor bi se lahko vrnili. Da jim ni dolgčas, si izmišljajo kup predrznih potegavščin, s katerimi jezijo okoliške krajane. Mati prednica jih ima vrh glave, zato skrb zanje naloži novi sestri Marini. Toda Marina ni prav običajna nuna. Da bi ukrotila fante, ustanovi nogometno ekipo in postane njihova trenerka, varuhinja in voznica. Skupaj uredijo igrišče, polno lukenj, in vegast gol. Povežejo se v družino, ki je nikdar niso imeli. A pred njimi je nova nevarnost: deški internat El Parral naj bi kmalu zaprli. Lahko moštveni duh srčne ekipe premaga vse?

Režiser je navdih za zgodbo, polno čustev in napetosti, dobil v resničnem življenju nogometnega igralca Valda, ki je treniral v znameniti nogometni šoli Reala Madrid in igral za več prvoligaških španskih klubov, odraščal pa je v sirotišnici El Parral. Njegova zgodba je prišla v javnost, ko je na eni od tekem po zadetem golu dvignil športno majico in pod njo razkril napis: »Hvala, sestra Marina!«

O avtorju
Režiser Roberto Bueso (1986) je po študiju filozofije na univerzi v Valencii nadaljeval z magistrskim študijem scenaristike in tako združil svoji dve strasti: pisanje in filme. Kasneje je študiral še režijo na ECAM in prejel več nagrad za svoj kratki film La noche de las ponchongas (2014). Leta 2019 je doživel premiero njegov celovečerni prvenec Love Beats, Milosti polni pa je njegov drugi celovečerec.

Iz prve roke
»Zame ta film govori o pravem poučevanju: takem, ki ne obupa in ki razume, da si otrok vedno zasluži drugo priložnost. Je tudi zgodba, ki kaže, kaj pomeni imeti dom in pripadati družini. To je srce tega filma.« Roberto Bueso, režiser

Odmevi medijev
»Milosti polni zaključuje letošnji filmski festival v Málagi tako, da odkljuka vse obvezne elemente – je družinam prijazen film, zabaven, s pozitivnim sporočilom in pripoveduje o nogometu. /…/ S svojim nežnim moraliziranjem o staromodnih vrednotah skupinske predanosti in spoštovanja je natanko tak, kakršnega bi sodobni starši želeli pokazati otrokom. In ker je dogajanje postavljeno v leto 1994, na platnu ni nobenega toksičnega pametnega telefona.« Jonathan Holland, Screendaily

»Roberto Bueso v filmu Milosti polni obuja bistvo dobre stare komedije in jo posodobi v preprosti, neposredni, sramežljivo provokativni zabavi za vse gledalce, ob tem pa ohrani tesno povezanost z našimi najglobljimi čustvi.« Juan Pando, Fotogramas

Kinoklub

Matthias se z dela v Nemčiji vrne v domačo vas v Transilvaniji, kjer se skuša ponovno vključiti v vzgojo svojega sina. Ko se lokalno podjetje odloči najeti delavce iz tujine, na dan privrejo frustracije, konflikti in strasti, ki tlijo pod površjem na videz mirne skupnosti … Film, postavljen v multietnično transilvansko vas, raziskuje, kako se človek sooča z neznanim v kriznih časih. Prvak romunskega novega vala Cristian Mungiu (4 meseci, 3 tedni in 2 dneva, Matura) je svoj peti celovečerec premierno predstavil na festivalu v Cannesu.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

Portret avtorja
Cristian Mungiu (1968, Iași) velja za enega pomembnejših predstavnikov tako imenovanega novega vala romunskih režiserjev, ki je na začetku 21. stoletja Romunijo postavil na svetovni filmski zemljevid. Od prvega uspeha Cătălina Mitulescuja v Cannesu leta 2004 je kinematografija te bivše diktature doživljala uspeh za uspehom, od nagrade v sekciji Posebni pogled za Smrt gospoda Lazarescuja (Moartea domnului Lăzărescu) Cristija Puiuja in zlate kamere za Smo imeli revolucijo ali ne? (A fost sau n-a fost?) Corneliuja Porumboiuja do zlate palme, ki jo je iz Cannesa leta 2007 odnesel prav Mungiu s svojim drugim celovečercem 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva (4 luni, 3 săptămâni și 2 zile). Na canskem festivalu sta bila premierno prikazana tudi režiserjev prvi celovečerec Occident (2002) in omnibus Zgodbe iz zlate dobe (Amintiri din epoca de aur, 2009), skupinski nastop mlajše generacije romunskih filmarjev, nastal na Mungiujevo pobudo. Režiserjev tretji celovečerni film Daleč za griči (După dealuri) je v Cannesu leta 2012 osvojil nagrado za scenarij in najboljši igralki, četrti, Matura (Bacalaureat), pa je leta 2016 prejel še tamkajšnjo lovoriko za najboljšo režijo. Mungiujev peti celovečerec MRI je premiero doživel v tekmovalnem programu festivala v Cannesu.

Domžalska premiera z ekipo filma

Kaja organizira konferenco, na kateri naj bi nastopil tudi svetovno znani marketinški guru Ace Majstorovski, ki pa žal zamudi letalo in Kajina kariera kar na enkrat visi na nitki. Po naključju zagleda lokalnega slaščičarja, ki mu je na las podoben, zato ga postavi za dvojnika. Nekaj sladkega je komedija zabavnih zmešnjav in zapletov, s sladko noto romantike.

Dvanajstletna Maxie se z mamo seli v novo hišo, kjer pa živi tudi Violetta, predrzna vila, ki se je pretihotapila v človeški svet. Po naključju se spoprijateljta in pogumni junakinji skleneta skrivni dogovor. Maxie bo Violetti pomagala nazaj v vilinski svet, toda stvari se obrnejo na glavo in znajdeta se v vznemerljivi tekmi s časom in v nenavadni pustolovščini.

Mladi učitelj sanja, da bi zapustil Butan ter v Avstraliji uspel kot pevec. Toda načrte mu prekriža vest, da bo moral zadnje leto pripravništva opraviti na osnovni šoli v odmaknjeni himalajski vasi. Po naporni osemdnevni hoji, kolikor traja pot do tja, se znajde v kraju po imenu Lunana, kjer nimajo ne elektrike ne učbenikov ne šolske table … Zgodba, posneta v najodročnejši šoli na svetu, nas uči, da bomo srečo morda našli tam, kjer jo najmanj pričakujemo. Film je osvojil številne nagrade občinstva in se kot prvi butanski celovečerec uvrstil med nominirance za oskarja.

nagrade
nominacija za oskarja za najboljši mednarodni film; Palm Springs (nagrada občinstva); Innsbruck (nagrada žirije); Filmkunstmesse Leipzig (nagrada občinstva); Ulju Mountain Film Festival (nagrada NETPA

Kinoklub

Cesarico Elizabeto slavijo zaradi njene lepote in izbranega okusa. Leta 1877 pa »Sisi« praznuje že svoj štirideseti rojstni dan – in da bi ohranila svojo javno podobo, si steznik zavezuje vse tesneje. A čeprav je Elizabetina vloga na dvoru zgolj simbolična, pa njena lakota po znanju in življenjskih izkušnjah še nikoli ni bila večja. Samosvoja in nepredvidljiva cesarica tako postaja na Dunaju vse bolj nemirna … Režiserka Marie Kreutzer in igralka Vicky Krieps radikalno obračunata z romantičnim mitom o priljubljeni avstrijski cesarici ter »Sisi« oživita kot izrazito sodobno žensko, ki se skuša izviti iz prisilnega jopiča družbenih pričakovanj.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj

Nagrade
Cannes (nagrada za najboljšo igralko v sekciji Posebni pogled); London (najboljši film); Sarajevo (nagrada za najboljšo igralko); avstrijski kandidat za nominacijo za oskarja

Michelle in Allen sta v svojem razmerju dosegla točko, od katere morata le še narediti korak naprej in se poročiti. Zdi se jima, da bi bilo dobro, da povabita starše na večerjo, da se končno spoznajo. Večerja je pripravljena in igre se začnejo. Na presenečenje vseh, se starši že dobro - preveč dobro - poznajo, kar vodi do različnih, razkritih in smešnih razmišljanj o vrednosti zakona.

Večgeneracijska romantična komedija z zvezdniško zasedbo, v kateri igrajo Richard Gere, oskarjevki Diane Keaton in Susan Sarandon ter Willian H. Macy.