Koledar dogodkov

Zdi se, da gre za zgodbo o ženski, ki je odšla … V skrivnostni in presunljivi družinski drami nas igralec in režiser Mathieu Amalric odpelje v notranji svet ženske – žene in matere dveh otrok –, ki tava med doživetimi in namišljenimi spomini. Z Vicky Krieps v eni njenih najboljših vlog doslej.

Nagrade
Seville (posebna nagrada v sekciji Novi valovi); nominaciji za cezarja za najboljši prirejeni scenarij in najboljšo igralko.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj 

Iz prve roke
»Prijatelj /…/ mi je dal v branje gledališko igro /…/ Je reviens de loin, ki jo je leta 2003 napisala Claudine Galéa. Knjige nisem poznal. Bral sem jo na vlaku in začel jokati kot otrok. To se mi že dolgo ni zgodilo, moral sem se skriti pod jakno. /…/ Besedilo je prevzelo tudi producenta, a spraševala sta se, kako se bom lotil snovi, ki je bila zelo literarna, prefinjena, poetična. In še nikoli uprizorjena! Meni pa je bilo to všeč, bilo je kot poziv: vdahniti tej družini življenje … /…/ Odločil sem se torej potopiti v vsak prizor in pisati do solz. Vedno je zanimivo vzeti snov, ki ni namenjena filmu, saj moraš iz nje izvleči prav tisto, kar ne more biti drugega kot film! Arheološka igra, s čopičem iz svetlobe! /…/ Zaželel sem si gledati filme, kar je bil dober znak. V zgodbi bodo torej solze in duhovi. Najprej so tako prišle na vrsto melodrame: Corps à cœur Paula Vecchialija, Douglas Sirk seveda, pa Nicholas Ray, Piccoli v filmu Je rentre à la maison Manoela de Oliveire, Bill Murray v Jarmuschevih Zlomljenih cvetovih (Broken Flowers), Pagnol … Ogledal sem si jih veliko. Potem so bili tu filmi o halucinacijah, bolj mentalni: Japonci, Buñuel, Duh in gospa Muir (The Ghost and Mrs. Muir), Resnais (vedno Resnais!), Fantovska leta (Boyhood), Hitchcock … Pa knjige Laure Kasischke, ekskurzi Sophie Calle, serija Ostali (The Leftovers), Pixarjevi animaciji V višave (Up) ter Koko in velika skrivnost (Coco) … /…/...« Mathieu Amalric

Dwayne »The Rock« Johnson je novi anti-junak DC vesolja. Skoraj 5000 let po tem, ko so mu egipčanski bogovi podelili vsemogočne moči – in ga prav tako hitro zaprli – je Črni Adam osvobojen iz svoje zemeljske grobnice in pripravljen, da sproži svojo edinstveno obliko pravičnosti nad sodobnim svetom.

»Sam še dons pa do smrti grem na šiht, pol sm pa frej.« – Jerč, Pr'Hostar

Kar nekaj piva in žganice je preteklo, odkar smo se nazadnje družili s svojeglavim osebjem hotela Pr'Hostar. Tedaj so zaposleni v boju za svoje službe uspešno združili moči in pregnali tako novega kupca, kot tudi stiskaškega direktorja. Kaj se je zgodilo zatem? Jim je gorenjski biser uspelo spremeniti v cvetoči posel ali pa so jih prav po slovensko napadle notranje razprtije? Gorenjski gavnarji se vračajo z avtohtono izkušnjo med samooklicanimi neotesanimi domorodci.

Hank je ljubek pes, ki ima velike sanje o tem, da bi postal samuraj. Na njegovo nesrečo pa se na poti, da najde svojo usodo, znajde v čudnem in neprijaznem mestu Kakamucho. Tam pa precej izstopa, saj je pes, vsi preostali meščani pa so mačke, ki pa resnično ne marajo psov. Ker si Hank obupano želi ugajati meščanom, nevede postane del načrta podlega in narcisoidnega Ika Chuja, da se v mestu znebi vseh prebivalcev. Da bi zavladal svetu (oziroma bolj mestu), je pred Ikom le ena majhna ovira, njegov zlobni načrt pa je pretentati Hanka, da mu pomaga, da za vedno prežene meščane.

Hankove sanje pa si delita tudi Jimbo, ki je bil nekoč mogočni samuraj in Emiko, živahna mucka. Ta neusklajena trojica se bo skupaj podala na potovanje, na katerem bodo premagovali predsodke in spoznali pravi pomen prijateljstva.

»Sam še dons pa do smrti grem na šiht, pol sm pa frej.« – Jerč, Pr'Hostar

Kar nekaj piva in žganice je preteklo, odkar smo se nazadnje družili s svojeglavim osebjem hotela Pr'Hostar. Tedaj so zaposleni v boju za svoje službe uspešno združili moči in pregnali tako novega kupca, kot tudi stiskaškega direktorja. Kaj se je zgodilo zatem? Jim je gorenjski biser uspelo spremeniti v cvetoči posel ali pa so jih prav po slovensko napadle notranje razprtije? Gorenjski gavnarji se vračajo z avtohtono izkušnjo med samooklicanimi neotesanimi domorodci.

Sveži diplomant Univerze v Chicagu Wren Butler spremlja svojo najboljšo prijateljico Lily na podiplomski izlet na Bali. Zaljubljena Lily se nenadoma odloči, da se bo poročila z domačinom, na poroko pa sta povabljena tudi njena ločena in skregana starša. Nekdanja zakonca George Clooney in Julia Roberts se znajdeta na skupni misiji, da bi svoji hčerki preprečila, da naredi enako napako, kot sta jo sama storila pred 25 leti. Med tem pa tudi Wren najde pravo ljubezen.

Film je režiral Ol Parker, ki ga pri nas najbolje poznamo kot režiserja in scenarista filmov »Mamma Mia! Spet začenja se« in »Eksotični hotel Marigold«.

Zajček Karelček z ljubečo družino in hišnimi ljubljenčki živi v hiši na robu mesta. Kot mnogi petletniki tudi on hodi v vrtec in se igra s prijatelji v soseščini. Navajen je, da je vsa pozornost staršev namenjena njemu – a vse se spremeni, ko se rodi njegova sestrica Klara. Za Karelčkov rojstni dan bi morali z družino k jezeru na piknik, a kaj ko Klara ne neha jokati in zatem dobi še vročino! Ali res ni mogoče Klare zamenjati za starejšega brata? Karelček je jezen, ker je sestrica pokvarila njegov nepomembnejši dan, a ga razočaranje pripelje v nepričakovano pustolovščino z najboljšo prijateljico Moniko. Film je posnet po kratkih zgodbah avtorice Rotraut Susanne Berner, ki so v slovenščini izšle pri Mladinski knjigi – Karelčkove zgodbice in Nove Karelčkove zgodbice.

Več informacij o družinskem animiranem filmu je dostopnih tukaj

Nagrade: Schlingel CFF Chemnitz 2021 (nagrada občinstva)

Na obronku gozda stoji mogočen hrast, star 210 let. Je kot tempelj, okoli katerega se vrti življenje, varuh naravnega ravnotežja. V njegovi krošnji domujejo veverice in šoje, lubje je naselila kolonija mravelj, v želodih se skrivajo rilčkarji, med koreninami gnezdi poljska miš, pod zemljo se razrašča micelij. Ponoči ga obiskuje jazbec, ob jutranji zori mlade srne. Zvesti par lesnih sov si v duplini ureja gnezdo.

Hrast pooseblja moč in vzdržljivost, je najvišje in najbolj veličastno drevo severne poloble. Za mnoge je simbol upanja za življenje prihodnjih generacij. V filmu drevo postane središče vesolja, ki vrvi od življenja, habitat, ki se nenehno spreminja in prilagaja času dneva, vremenu, letnim časom. Gledalca vsrkata osupljiva fotografija in nikdar enaka zvočna podoba ter mu v meditativnem predahu poglobljenega opazovanja razkrivata krhko ravnovesje živega sveta.