Koledar dogodkov

Dwayne »The Rock« Johnson je novi anti-junak DC vesolja. Skoraj 5000 let po tem, ko so mu egipčanski bogovi podelili vsemogočne moči – in ga prav tako hitro zaprli – je Črni Adam osvobojen iz svoje zemeljske grobnice in pripravljen, da sproži svojo edinstveno obliko pravičnosti nad sodobnim svetom.

David O. Russel (Ameriške prevare, Za dežjem posije sonce) je film Amsterdam postavil v 30. leta prejšnjega stoletja, spremlja pa tri prijatelje: zdravnika, medicinsko sestro in odvetnika, ki so priča umoru, nakar tudi sami postanejo osumljenci in razkrijejo enega najbolj nezaslišanih zapletov v ameriški zgodovini.

GALERIJA V KINU + pogovor z Jurijem Smoletom

Igrano-dokumentarni film o slikarju in fotografu Venu Pilonu v Parizu, epicentru sodobne umetnosti, ob prelomu stoletja. To je film o opazovalcu in Parizu ob prelomu stoletja, ko je v dvajsetih letih postal epicenter sodobne umetnosti. Zbirališče prišlekov, ki so z vzhoda Evrope prihajali v prestolnico umetnosti, živeli v upanju na umetniško slavo ter med njegovimi boemi iskali svoj prostor, večinoma iz dneva v dan in iz rok v usta ...

Med njimi je bil tudi nadarjen, doma že uveljavljen in priznan slikar, Veno Pilon. Po prihodu v Pariz je skorajda prenehal slikati, prevzela pa ga je fotografija! Fotografirati pa Pilon ni prenehal nikoli, vse do dokončne vrnitve v domovino leta 1968, ko je skoraj vse do zadnjega dne pred smrtjo fotografiral svoje šele pred nedavnim odkrite diapozitive! Pilon je pel visoko pesem, tako slikarstva kot njegove ljubice – fotografije.

Zdi se, da gre za zgodbo o ženski, ki je odšla … V skrivnostni in presunljivi družinski drami nas igralec in režiser Mathieu Amalric odpelje v notranji svet ženske – žene in matere dveh otrok –, ki tava med doživetimi in namišljenimi spomini. Z Vicky Krieps v eni njenih najboljših vlog doslej.

Nagrade
Seville (posebna nagrada v sekciji Novi valovi); nominaciji za cezarja za najboljši prirejeni scenarij in najboljšo igralko.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj 

Iz prve roke
»Prijatelj /…/ mi je dal v branje gledališko igro /…/ Je reviens de loin, ki jo je leta 2003 napisala Claudine Galéa. Knjige nisem poznal. Bral sem jo na vlaku in začel jokati kot otrok. To se mi že dolgo ni zgodilo, moral sem se skriti pod jakno. /…/ Besedilo je prevzelo tudi producenta, a spraševala sta se, kako se bom lotil snovi, ki je bila zelo literarna, prefinjena, poetična. In še nikoli uprizorjena! Meni pa je bilo to všeč, bilo je kot poziv: vdahniti tej družini življenje … /…/ Odločil sem se torej potopiti v vsak prizor in pisati do solz. Vedno je zanimivo vzeti snov, ki ni namenjena filmu, saj moraš iz nje izvleči prav tisto, kar ne more biti drugega kot film! Arheološka igra, s čopičem iz svetlobe! /…/ Zaželel sem si gledati filme, kar je bil dober znak. V zgodbi bodo torej solze in duhovi. Najprej so tako prišle na vrsto melodrame: Corps à cœur Paula Vecchialija, Douglas Sirk seveda, pa Nicholas Ray, Piccoli v filmu Je rentre à la maison Manoela de Oliveire, Bill Murray v Jarmuschevih Zlomljenih cvetovih (Broken Flowers), Pagnol … Ogledal sem si jih veliko. Potem so bili tu filmi o halucinacijah, bolj mentalni: Japonci, Buñuel, Duh in gospa Muir (The Ghost and Mrs. Muir), Resnais (vedno Resnais!), Fantovska leta (Boyhood), Hitchcock … Pa knjige Laure Kasischke, ekskurzi Sophie Calle, serija Ostali (The Leftovers), Pixarjevi animaciji V višave (Up) ter Koko in velika skrivnost (Coco) … /…/...« Mathieu Amalric

Poljska leta 1983. Državo pretrese primer Grzegorza Przemyka, srednješolca, ki ga do smrti pretepejo miličniki. Njegov prijatelj Jurek, edina priča dogodka, čez noč postane državni sovražnik številka ena. Resnični primer policijskega nasilja iz časa komunistične Poljske postane snov za mračno, napeto dramo, navdihnjeno s političnimi trilerji novega Hollywooda.

nagrade
Gdynia (srebrni lev za najboljši igrani celovečerec, nagrada za najboljšo scenografijo); poljska filmska nagrada za najboljšega stranskega igralca; Cottbus (posebna nagrada za najboljšo režijo); Arras (nagrada občinstva, nagrada Francoskega sindikata filmskih kritikov); poljski kandidat za oskarja za najboljši mednarodni film

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj

Domžalska premiera z ekipo filma

»Sam še dons pa do smrti grem na šiht, pol sm pa frej.« – Jerč, Pr'Hostar

Kar nekaj piva in žganice je preteklo, odkar smo se nazadnje družili s svojeglavim osebjem hotela Pr'Hostar. Tedaj so zaposleni v boju za svoje službe uspešno združili moči in pregnali tako novega kupca, kot tudi stiskaškega direktorja. Kaj se je zgodilo zatem? Jim je gorenjski biser uspelo spremeniti v cvetoči posel ali pa so jih prav po slovensko napadle notranje razprtije? Gorenjski gavnarji se vračajo z avtohtono izkušnjo med samooklicanimi neotesanimi domorodci.

Trinajstletna Sasha želi postati stand-up komedijantka. Rada bi nasmejala vse, zlasti očeta, ki pod tušem joka, ker misli, da ga nihče ne posluša. Sasha noče jokati za nedavno preminulo mamo, temveč si raje naredi listo za preživetje: obriti si mora lase, nehati mora brati knjige (in učbenike!), nikoli ne sme skrbeti za živa bitja, kar pomeni, da se želi odreči najprikupnejšemu pasjemu mladičku na svetu. In četrto na seznamu: postati mora kraljica smeha! Pri tem ima veliko podporo strica, ki vodi stand-up klub, ter spodbudo dolgoletne prijateljice Marte in novega prijatelja Johna.

Film je posnet po uspešnem istoimenskem romanu Jenny Jägerfeld, lani ga je v slovenščini izdala založba Zala.

Nagrade
Kristalni medved za najboljši film, Berlinale – Generation 2022, nagrada za najboljšo igralko BUFF nordic star – Malmö 2022

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj