Koledar dogodkov

»Jaz sem Zlatan« prikazuje otroštvo in odraščanje Zlatana Ibrahimovića v neizprosni četrti na Švedskem. Kot otrok priseljencev se je zatekel k nogometu, v katerem je uresničil svojo nadarjenost in samozavest, ki sta ga izstrelili med zvezde. Igral je za Ajax, Juventus, Inter, Milan, PSG in Manchester United. Film podrobno prikaže njegovo življenje in vez z Rosengårdom, četrtjo v Malmöju, ki bo zanj vedno dom. Spremljamo, kako se odpravi na dolgo pot, sprva na kolesu v center mesta, nato pa v širni svet. Ves čas sledi svojemu motu: "Poslušam, a ne slišim", s čimer sprejema dobre nasvete, a ostaja takšen, kakršen je.

Trinajstletna Sasha želi postati stand-up komedijantka. Rada bi nasmejala vse, zlasti očeta, ki pod tušem joka, ker misli, da ga nihče ne posluša. Sasha noče jokati za nedavno preminulo mamo, temveč si raje naredi listo za preživetje: obriti si mora lase, nehati mora brati knjige (in učbenike!), nikoli ne sme skrbeti za živa bitja, kar pomeni, da se želi odreči najprikupnejšemu pasjemu mladičku na svetu. In četrto na seznamu: postati mora kraljica smeha! Pri tem ima veliko podporo strica, ki vodi stand-up klub, ter spodbudo dolgoletne prijateljice Marte in novega prijatelja Johna.

Film je posnet po uspešnem istoimenskem romanu Jenny Jägerfeld, lani ga je v slovenščini izdala založba Zala.

Nagrade
Kristalni medved za najboljši film, Berlinale – Generation 2022, nagrada za najboljšo igralko BUFF nordic star – Malmö 2022

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj 

Poljska leta 1983. Državo pretrese primer Grzegorza Przemyka, srednješolca, ki ga do smrti pretepejo miličniki. Njegov prijatelj Jurek, edina priča dogodka, čez noč postane državni sovražnik številka ena. Resnični primer policijskega nasilja iz časa komunistične Poljske postane snov za mračno, napeto dramo, navdihnjeno s političnimi trilerji novega Hollywooda.

nagrade
Gdynia (srebrni lev za najboljši igrani celovečerec, nagrada za najboljšo scenografijo); poljska filmska nagrada za najboljšega stranskega igralca; Cottbus (posebna nagrada za najboljšo režijo); Arras (nagrada občinstva, nagrada Francoskega sindikata filmskih kritikov); poljski kandidat za oskarja za najboljši mednarodni film

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj

Sveži diplomant Univerze v Chicagu Wren Butler spremlja svojo najboljšo prijateljico Lily na podiplomski izlet na Bali. Zaljubljena Lily se nenadoma odloči, da se bo poročila z domačinom, na poroko pa sta povabljena tudi njena ločena in skregana starša. Nekdanja zakonca George Clooney in Julia Roberts se znajdeta na skupni misiji, da bi svoji hčerki preprečila, da naredi enako napako, kot sta jo sama storila pred 25 leti. Med tem pa tudi Wren najde pravo ljubezen.

Film je režiral Ol Parker, ki ga pri nas najbolje poznamo kot režiserja in scenarista filmov »Mamma Mia! Spet začenja se« in »Eksotični hotel Marigold«.

Zdi se, da gre za zgodbo o ženski, ki je odšla … V skrivnostni in presunljivi družinski drami nas igralec in režiser Mathieu Amalric odpelje v notranji svet ženske – žene in matere dveh otrok –, ki tava med doživetimi in namišljenimi spomini. Z Vicky Krieps v eni njenih najboljših vlog doslej.

Nagrade
Seville (posebna nagrada v sekciji Novi valovi); nominaciji za cezarja za najboljši prirejeni scenarij in najboljšo igralko.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj 

Iz prve roke
»Prijatelj /…/ mi je dal v branje gledališko igro /…/ Je reviens de loin, ki jo je leta 2003 napisala Claudine Galéa. Knjige nisem poznal. Bral sem jo na vlaku in začel jokati kot otrok. To se mi že dolgo ni zgodilo, moral sem se skriti pod jakno. /…/ Besedilo je prevzelo tudi producenta, a spraševala sta se, kako se bom lotil snovi, ki je bila zelo literarna, prefinjena, poetična. In še nikoli uprizorjena! Meni pa je bilo to všeč, bilo je kot poziv: vdahniti tej družini življenje … /…/ Odločil sem se torej potopiti v vsak prizor in pisati do solz. Vedno je zanimivo vzeti snov, ki ni namenjena filmu, saj moraš iz nje izvleči prav tisto, kar ne more biti drugega kot film! Arheološka igra, s čopičem iz svetlobe! /…/ Zaželel sem si gledati filme, kar je bil dober znak. V zgodbi bodo torej solze in duhovi. Najprej so tako prišle na vrsto melodrame: Corps à cœur Paula Vecchialija, Douglas Sirk seveda, pa Nicholas Ray, Piccoli v filmu Je rentre à la maison Manoela de Oliveire, Bill Murray v Jarmuschevih Zlomljenih cvetovih (Broken Flowers), Pagnol … Ogledal sem si jih veliko. Potem so bili tu filmi o halucinacijah, bolj mentalni: Japonci, Buñuel, Duh in gospa Muir (The Ghost and Mrs. Muir), Resnais (vedno Resnais!), Fantovska leta (Boyhood), Hitchcock … Pa knjige Laure Kasischke, ekskurzi Sophie Calle, serija Ostali (The Leftovers), Pixarjevi animaciji V višave (Up) ter Koko in velika skrivnost (Coco) … /…/...« Mathieu Amalric