Koledar dogodkov

Počitnice so pred vrati, ko Gaja doživi vdor v osebni profil na družabnem omrežju. S pomočjo inšpektorja Haceta in prijatelja Matica zadevo hitro reši. Vseeno pa nesporazum po zaključnem šolskem koncertu ogrozi njeno dolgoletno prijateljstvo z Maticem, ne da bi se tega sploh zavedala. Gaja se z očetom in najstniško sestro Teo odpelje kampirati na morje, toda pravi dopust se še ne more začeti. Gaja mora prej še rešiti lastnika malega obmorskega bara pred predrznimi izsiljevalci, za kar pa potrebuje pomoč Matica in njegovih računalniških prijateljev ter nepogrešljivega inšpektorja Haceta.

Uspe ji tudi, da spet poveže družino, pomiri svojo sveže zaljubljeno sestro ter s pomočjo prijateljev, mame in Eme, učiteljice saksofona, osreči tudi očeta.

Baz Luhrmann (Romeo + Julija, Moulin Rouge, Veliki Gatsby) portretira glasbo in življenje enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleya skozi prizmo odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem (Tom Hanks). Njuno komplicirano sodelovanje je trajalo celih 20 let, od Presleyevega vzpona, pa vse do vrhunca njegove slave, v njegovem središču pa je bil tudi odnos z najpomembnejšo osebo v Elvisovem življenju, s Priscillo Presley.

zanimivosti
Elvis je med legende vstopil kot človek izjemnega glasbenega talenta in šarma. Skupaj je prodal več kot milijardo plošč in albumov, več kot kateri koli glasbenik v zgodovini. Zaradi svojega velikega talenta, karizme in podpore oboževalcev po celem svetu, Elvis še dandanes ostaja izredno popularen.

Javier Bardem blesti kot »dobri šef« v trpki, a nadvse zabavni tovarniški satiri o sodobnih delovnih razmerjih. Šest nagrad goya, med njimi za najboljšega igralca, režijo in film.

Blanco je karizmatični, na videz dobrohotni lastnik družinske tovarne, ki se že desetletja ukvarja s proizvodnjo tehtnic. Zadnje čase je še posebej pod pritiskom, saj se poteguje za regionalno nagrado za poslovno odličnost. A le nekaj dni pred obiskom komisije, ko bi moralo biti vse popolno, se mora spopasti z maščevanjem odpuščenega delavca, depresivnim nadzornikom in novo, vse preveč privlačno in ambiciozno pripravnico … Blanco je pripravljen storiti vse, da bi znova dosegel ravnovesje in prejel nagrado …

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

Tony je petdesetletni voznik šolskega avtobusa, ki živi sam, saj je pred dvajsetimi leti zapustil svojo družino. Ko ga pretrese srčni infarkt, se odloči soočiti s svojo preteklostjo, zato zbere pogum in se vpiše v plesno šolo, ki jo vodi njegova hči. Ker jo ni nikoli spoznal, se nadeja, da se bosta zbližala in lahko si bo znova osmislil svoje življenje ... pa četudi se bo moral naučiti plesati.

V času gospodarskega razcveta v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na razvitem italijanskem severu zraste najvišja stavba v Evropi. Na drugem koncu države se skupina mladih jamarjev spusti v podzemlje nedotaknjenega kalabrijskega krasa. Na planoti Pollino pred očmi starega pastirja – edine priče drznega podviga – sedemsto metrov pod zemeljskim površjem odkrijejo eno najglobljih jam na svetu, brezno Bifurto. Poetično popotovanje v neznano, kjer dobita čas in prostor povsem nov pomen. Obvezen ogled v kinu! Posebna nagrada žirije na festivalu v Benetkah.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj 

Nagrade
Benetke (posebna nagrada žirije); srebrni trak Nacionalnega združenja italijanskih filmskih novinarjev za najboljši zvok; Bruselj (nagrada žirije)

Iz prve roke
»Januarja 2007 me je župan kalabrijske vasi, kjer sem snemal film Štirikrat (Le quattro volte), peljal na ogled Pollina. ‘Videti morate čudeže teh gora!’ je dejal. Pripeljal me je do vrtače, kjer je bila v tleh le majhna razpoka. Bil sem zbegan, razočaran, župan pa je navdušen in ponosen v luknjo vrgel velik kamen. Pogoltnila ga je tema. Dno je bilo tako globoko, da ni bilo mogoče videti in slišati ničesar. To izginotje, ta odsotnost odziva je v meni vzbudila zelo močna čustva. Nenavadni kraj je ostal z menoj in me leta pozneje poklical nazaj, da bi ga raziskal in v tihi temi jame Bifurto zasnoval projekt. /…/ Iskanje nastopajočih je bilo izziv, saj jih ni preveč privlačila ideja, da bi bili opazovani. Hoteli so ostati v temi, pod zemljo. Všeč mi je bila zamisel, da bi delal z ljudmi, ki ne želijo snemati filma, ki nočejo biti videni. V jamarstvu je skorajda čutiti nagnjenje k porazu; v smislu, da ni zmagoslavja. Ni vrha gore, ki bi ga bilo treba osvojiti, kot v alpinizmu. /…/ V jami ne veš, kam greš. Ni določene točke, ki bi jo bilo treba doseči. Ko se raziskovanje konča, je to majhen poraz. Končna točka je običajno grd kraj; ozek, umazan in blaten. Vedno je prisotna nekakšna melanholija. /…/ Če uporabimo filmski izraz, bi lahko rekli, da jame predstavljajo popolni off-screen, tudi zato, ker se zdi večna noč, ki vlada v njih, najhujša sovražnica kamere. A kdor ljubi film, ve, da je tisto, kar ostaja zunaj kadra, tisto nevidno, njegovo najgloblje ‘bistvo’. Osuplja me naključje, da so se speleologija, film in psihoanaliza rodili istega leta, leta 1895. /…/ Luknja je film, namenjen ogledu na velikem platnu, v temi dvorane, skupaj z drugimi ljudmi. Občinstvo se potopi v isto snov kot jamarji.« Michelangelo Frammartino