Koledar dogodkov

Dogodivščine priljubljenih malih miniončkov in njihovo iskanje največjega in najmogočnejšega zlobneža se nadaljuje.

V osrčju sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so kraljevali resasti lasje in kavbojke na zvonec, v predmestju odrašča 12-letni Gru. Kot velik ljubitelj superzlobne superskupine, znane pod imenom Zlobnih 6, Gru kuje načrt, kako bi postal dovolj zloben, da bi se skupini lahko pridružil. Na srečo dobi podporo svojih zvestih privržencev, Minionov. Skupaj Kevin, Stuart, Bob in Otto – novi Minion, ki ima zobni aparat in obupno potrebo, da ugaja - uporabijo vse svoje spretnosti, da z Grujem zgradijo svoj prvi brlog, eksperimentirajo s svojim prvim orožjem in izpeljejo svoje prve naloge. Ko pa Zlobnih 6 odslovijo svojega vodjo, legendarnega borca Wilda Knucklesa, Gru opravi intervju, da bi postal njihov nov član. Milo rečeno pa mu ne gre dobro in se vse še poslabša, ko jih Gru izigra in v trenutku postane njihov smrtni sovražnik. Med begom se bo Gru za pomoč obrnil na malo verjetnega svetovalca, samega Wilda Knucklesa in odkril, da tudi slabi fantje potrebujejo malo pomoči svojih prijateljev.

Napeti odnos med šestnajstletno Julijo in avtoritarnim očetom Antem se začne krhati, ko na njihov dom na jadranskem otoku prispe stari družinski prijatelj Havier. Medtem, ko se njen oče trudi, da bi dosegel poslovni dogovor, se premožni in karizmatični gost Juliji vedno bolj odpira in vzbuja njen upor do staršev. Med vikendom, napolnjenim z velikimi pričakovanji, Julia vleče svojo družino v nevaren vrtinec strasti in nasilja.

Nagrade
Cannes (Zlata kamera za najboljši prvenec), Pulj (otvoritveni film, nagrada za najboljšega debitanta, zlata arena za najboljšo stransko žensko vlogo, nagrada občinstva za najboljši hrvaški film); Bukarešta (nagrada za najboljši film), Hamptons International Film Festival (najboljši film), Festival slovenskega filma (najboljši zvok, nagrada Art kino mreže Slovenije)

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

Šestnajstletna Julija živi z gospodovalnim očetom in mlado materjo na odmaknjenem hrvaškem otoku. Dneve preživlja med potapljanjem po azurnem morju, lovom na morene ter opazovanjem turistov, ki se zabavajo v bližnjem zalivu. Napetost med hčerko in očetom pa začne naraščati, ko na otok prispe star družinski prijatelj Javier. Medtem ko skuša oče z njim skleniti velik posel, svetovljanski in karizmatični tujec v Juliji prebudi slo po svobodi …

Najnovejša nočna mora Alexa Garlanda (Ex_Machina) je svetovno premiero doživela v sekciji Štirinajst dni režiserjev letošnjega festivala v Cannesu.

Harper najame razkošen podeželski dvorec v odročni angleški vasici, da bi tam našla svoj mir in se po moževi tragični smrti postavila na noge. Toda zdi se, da jo nekdo ali nekaj iz okoliških gozdov zalezuje …

Razposajeni člani pihalnega orkestra potujejo v majhno avstrijsko mesto na koncert. Ob petju in zabavi spremljamo njihovo prešerno gostovanje skozi probleme različnih protagonistov - mladega voznika avtobusa, ki se trudi vzbuditi zaupanje starejšega voznika, katerega je strah, da bo izgubil službo, dveh članov orkestra, ki po pomoti pristaneta pri avstrijskih gostih in ne moreta pobegniti svoji žurerski naravi, skozi oči srednješolske članice orkestra, ki jo prizadane očetovo brezskrbno uživanje in kako to brezskrbno uživanje dojemajo žene članov orkestra, ki ostanejo v domačem kraju. Pet zgodb zaobjame celotno izkušnjo gostovanja orkestra in posledice, ki bodo vplivale na njih.

Film Matevža Luzarja (Srečen za umret) je doživel svetovno premiero v tekmovalnem programu festivala v Cottbusu.

Kino Kamfest

Alma je znanstvenica, zaposlena v slovitem Pergamonskem muzeju v Berlinu. Da bi si zagotovila finančna sredstva za svoje raziskave, privoli v sodelovanje pri nenavadnem eksperimentu. Tri tedne bo morala sobivati s humanoidnim robotom, ki naj bi se v tem času preobrazil v Alminega idealnega partnerja. Tako znanstvenica spozna Toma, čednega robota v človeški podobi, ki je ustvarjen za to, da jo osreči. Le kaj bi lahko šlo narobe? Komična zgodba, ki raziskuje človekovo dojemanje ljubezni in hrepenenja ter se poglobi v vprašanje, kaj nas dela ljudi.

Nagrade
Berlinale (srebrni medved, Maren Eggert)

Iz prve roke
»Od daleč sem slišala za kratko zgodbo, ki so jo hoteli prirediti v film. Vse, kar sem vedela, so bile tri besede: ‘ženska sreča robota’ – a to je bilo dovolj, da me je stvar začela zanimati. Preprosta ideja je bila le dva koraka stran od slavne formule Billyja Wilderja ‘fant sreča dekle’. Ampak to sta bila precej velika koraka: ‘dekle sreča fanta’ in ‘dekle sreča robota’. /…/ Alma nas (in sebe) sooči s paradoksi človeške želje. Je za človeško izkušnjo neizogibno, da nikoli ne dosežemo tistega, kar si želimo? In ali je to predpogoj za željo, zlasti ljubezensko? Pogosto govorimo o hrepenenju po tako imenovanem ‘popolnem partnerju’, toda kako bi bilo, če bi dejansko živeli s popolnim partnerjem? S partnerjem, ki tako natančno razbere naše potrebe in želje, da jih lahko izpolni, še preden se jih sami zavemo? In kaj bi pomenilo, če bi vedeli, da tega ne počne iz ljubezni, ampak preprosto zato, ker je tako programiran? /…/ Kakšna je razlika med ‘ljubeznijo’ in zelo zapletenim algoritmom? In ali se tudi v običajnih razmerjih ne prilagajamo ves čas potrebam svojih partnerjev? Kaj je v odnosih ‘resnično’ in kaj naučeno, prikrojeno, programirano?« Maria Schrader