Koledar dogodkov

Dvajseta leta prejšnjega stoletja. Jakob Störr, kapitan tovorne ladje, prijatelju oznani, da se bo poročil s prvo žensko, ki bo vstopila v kavarno. Prikaže se Lizzy … Režiserka Ildikó Enyedi (O telesu in duši) pripoveduje ljubezensko zgodbo skozi oči moža, ki se obupano trudi razumeti svojo ženo, skrivnostno Francozinjo v podobi Lée Seydoux. Sodobna različica legende o letečem Holandcu, fantomski ladji, obsojeni na večno tavanje po sedmih morjih.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj

Portret avtorice
Ildikó Enyedi je kariero začela kot konceptualna in medijska umetnica. Bila je članica umetniške skupine Indigo in Studia Béle Balázsa, edinega neodvisnega filmskega studia v Vzhodni Evropi pred letom 1989. Nato se je posvetila filmski režiji in pisanju scenarijev. Za celovečerni prvenec Moje 20. stoletje (Az én XX. századom) je leta 1989 v Cannesu prejela zlato kamero, s filmom Bűvös vadász (1994) se je uvrstila v tekmovalni program beneškega festivala, Simon mágus (1999) ji je prinesel posebno nagrado žirije v Locarnu, Tamás és Juli (1997) pa veliko nagrado v Belfortu. Za celovečerec O telesu in duši (Testről és lélekről, 2017) je poleg številnih drugih nagrad prejela zlatega medveda na Berlinalu in nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film, ogledali pa smo si ga lahko tudi v okviru filmskega abonmaja v Mestnem kinu Domžale. Zgodba moje žene je svetovno premiero doživela na lanskem festivalu v Cannesu.

Alma je znanstvenica, zaposlena v slovitem Pergamonskem muzeju v Berlinu. Da bi si zagotovila finančna sredstva za svoje raziskave, privoli v sodelovanje pri nenavadnem eksperimentu. Tri tedne bo morala sobivati s humanoidnim robotom, ki naj bi se v tem času preobrazil v Alminega idealnega partnerja. Tako znanstvenica spozna Toma, čednega robota v človeški podobi, ki je ustvarjen za to, da jo osreči. Le kaj bi lahko šlo narobe? Komična zgodba, ki raziskuje človekovo dojemanje ljubezni in hrepenenja ter se poglobi v vprašanje, kaj nas dela ljudi.

Nagrade
Berlinale (srebrni medved, Maren Eggert)

Iz prve roke
»Od daleč sem slišala za kratko zgodbo, ki so jo hoteli prirediti v film. Vse, kar sem vedela, so bile tri besede: ‘ženska sreča robota’ – a to je bilo dovolj, da me je stvar začela zanimati. Preprosta ideja je bila le dva koraka stran od slavne formule Billyja Wilderja ‘fant sreča dekle’. Ampak to sta bila precej velika koraka: ‘dekle sreča fanta’ in ‘dekle sreča robota’. /…/ Alma nas (in sebe) sooči s paradoksi človeške želje. Je za človeško izkušnjo neizogibno, da nikoli ne dosežemo tistega, kar si želimo? In ali je to predpogoj za željo, zlasti ljubezensko? Pogosto govorimo o hrepenenju po tako imenovanem ‘popolnem partnerju’, toda kako bi bilo, če bi dejansko živeli s popolnim partnerjem? S partnerjem, ki tako natančno razbere naše potrebe in želje, da jih lahko izpolni, še preden se jih sami zavemo? In kaj bi pomenilo, če bi vedeli, da tega ne počne iz ljubezni, ampak preprosto zato, ker je tako programiran? /…/ Kakšna je razlika med ‘ljubeznijo’ in zelo zapletenim algoritmom? In ali se tudi v običajnih razmerjih ne prilagajamo ves čas potrebam svojih partnerjev? Kaj je v odnosih ‘resnično’ in kaj naučeno, prikrojeno, programirano?« Maria Schrader

Thor bo soočen z najtežjim potovanjem do sedaj. Podal se bo namreč na pot iskanja notranjega miru. A Thorovo upokojitev prekine galaktični morilec, poznan kot »Gorr the God Butcher«, ki si želi uničiti vse bogove. Thor se bo moral pri soočenju z njim obrniti na pomoč Valkyrie, Korga in svoje bivše dekle Jane Foster, ki, na Thorovo veliko presenečenje, nepojasnjeno naekrat upravlja z njegovim čarobim kladivom, Mjolnirom in to enako, kot on sam. Skupaj se podajo v neznano avanturo, da bi odkrili razloge za Gorrovo maščevanje in ga ustavili preden bo prepozno.

14-letni Kanadčan Tobi z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi in slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča s predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi "vaški izobčenec”. Tobiju odpre vrata pozabljenega observatorija, kjer se mu odpre svet astronomije. Observatorij postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.

Iz prve roke
»Vesolje med nami je mladinski film, ki nas popelje v misteriozni svet odkrivanja vesolja, kjer glavni protagonist spozna, da lahko določene zakonitosti iz vesolja apliciramo tudi v naše vsakdanje življenje in medsebojne odnose. To spoznanje mu pomaga osvojiti dekle, združiti starše in premagati bando vaških mulcev. Vesolje dojemam kot univerzalno temo, ki ljudi žene k raziskovanju že od samih začetkov človeštva in zato upam, da bo v filmu vsak posameznik odkril delček sebe.« Rahela Jagrič Pirc

»Zgodba o odraščanju, ki prikazuje odnose med najstniki, mamo in hčerko, sinom in očetom, seže v globino družinskih, človeških odnosov. Zame je realizacija mladinskega filma, ki je zelo pomemben za družbo in otroke, izziv in obveznost, saj kultura mora vplivati na družbo in ji istočasno tudi koristiti. « Boštjan Ikovic

Dvajseta leta prejšnjega stoletja. Jakob Störr, kapitan tovorne ladje, prijatelju oznani, da se bo poročil s prvo žensko, ki bo vstopila v kavarno. Prikaže se Lizzy … Režiserka Ildikó Enyedi (O telesu in duši) pripoveduje ljubezensko zgodbo skozi oči moža, ki se obupano trudi razumeti svojo ženo, skrivnostno Francozinjo v podobi Lée Seydoux. Sodobna različica legende o letečem Holandcu, fantomski ladji, obsojeni na večno tavanje po sedmih morjih.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj

Portret avtorice
Ildikó Enyedi je kariero začela kot konceptualna in medijska umetnica. Bila je članica umetniške skupine Indigo in Studia Béle Balázsa, edinega neodvisnega filmskega studia v Vzhodni Evropi pred letom 1989. Nato se je posvetila filmski režiji in pisanju scenarijev. Za celovečerni prvenec Moje 20. stoletje (Az én XX. századom) je leta 1989 v Cannesu prejela zlato kamero, s filmom Bűvös vadász (1994) se je uvrstila v tekmovalni program beneškega festivala, Simon mágus (1999) ji je prinesel posebno nagrado žirije v Locarnu, Tamás és Juli (1997) pa veliko nagrado v Belfortu. Za celovečerec O telesu in duši (Testről és lélekről, 2017) je poleg številnih drugih nagrad prejela zlatega medveda na Berlinalu in nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film, ogledali pa smo si ga lahko tudi v okviru filmskega abonmaja v Mestnem kinu Domžale. Zgodba moje žene je svetovno premiero doživela na lanskem festivalu v Cannesu.

Še nikoli ni nikomur uspelo tako močno pogrniti pri poskusu biti dober, kot je barabam. Na velika platna namreč prihajajo animirani zlobneži - g. Volk, g. Kača, g. Piranja, g. Morski pes in gdč. Tarantela, ki se pripravljajo na največji rop v animirani akcijski komediji Barabe. Gre za novo akcijsko komedijo studia DreamWorks Animation, ki je posneta po seriji knjižnih uspešnic New York Timesa, v katerih kriminalna ekipa živalskih izobčencev poskuša izvesti najzahtevnejšo prevaro doslej - postati vzorni državljani.

Ne čakaj na maj je nadaljevanje filmske uspešnice Vesna. Maturanti iz Vesne so zdaj že študentje. Dekleta se pripravljajo na zimske počitnice v gorah. Med njimi je tudi Janja oz. Vesna, ki pričakuje, da bo počitnice preživljala s svojim Samom. Toda njega pokličejo na letališče, kjer se bo pridružil letalskim vajam za gorsko reševanje. Ko Vesna kasneje opazi Sama z drugim dekletom, jo popade ljubosumje, zato se z njim spre. Ob vrnitvi v mesto je Vesna zelo nemirna. Njeno čudno obnašanje si njen oče in teta narobe razlagata. Napačno mislita, da Vesna pričakuje otroka.

Baz Luhrmann (Romeo + Julija, Moulin Rouge, Veliki Gatsby) portretira glasbo in življenje enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleya skozi prizmo odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem (Tom Hanks). Njuno komplicirano sodelovanje je trajalo celih 20 let, od Presleyevega vzpona, pa vse do vrhunca njegove slave, v njegovem središču pa je bil tudi odnos z najpomembnejšo osebo v Elvisovem življenju, s Priscillo Presley.

zanimivosti
Elvis je med legende vstopil kot človek izjemnega glasbenega talenta in šarma. Skupaj je prodal več kot milijardo plošč in albumov, več kot kateri koli glasbenik v zgodovini. Zaradi svojega velikega talenta, karizme in podpore oboževalcev po celem svetu, Elvis še dandanes ostaja izredno popularen.