Najstniška nosečnost v Sloveniji: odgovori strokovnjakinje, ki bi jih moral slišati vsak starš

Najstniška nosečnost ostaja pomembno družbeno in zdravstveno vprašanje tudi v Sloveniji, čeprav se trendi v zadnjih letih izboljšujejo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se število nosečnosti pri dekletih, mlajših od 20 let, postopoma zmanjšuje, kar je predvsem posledica boljše dostopnosti informacij in kontracepcije.

V Sloveniji je bilo leta 2024:

• rojenih 168 otrok materam, starim do 19 let,
• dovoljenih 210 splavov ženskam starim do 19 let.

Kljub relativno nizkim številkam strokovnjaki opozarjajo, da vsaka takšna situacija predstavlja velik psihološki, socialni in družinski izziv.

Nacionalni programi in osveščanje mladih

Slovenija že vrsto let sistematično vlaga v preventivo in izobraževanje na področju spolnega zdravja. Ključni poudarki vključujejo:

• zdravstvena vzgoja v šolah, kjer učenci spoznavajo osnove spolnosti, zaščite in odnosov,
• programi NIJZ, ki vključujejo delavnice o varni spolnosti in dostopu do kontracepcije,
• mladinske svetovalnice, kjer lahko mladi anonimno poiščejo informacije in pomoč,
• dostopna kontracepcija, vključno z brezplačnimi ali subvencioniranimi oblikami za mlade.

Kljub temu ostaja izziv, kako nagovoriti mlade na način, ki je zanje relevanten in dovolj neposreden.

Družinski izzivi, ki jih prinese najstniška nosečnost

Najstniška nosečnost pogosto močno pretrese družinsko dinamiko. Starši se lahko soočajo z občutki krivde, jeze ali nemoči, medtem ko mladostnik doživlja strah, sram in negotovost glede prihodnosti. V ospredje stopijo vprašanja zaupanja, komunikacije in odgovornosti, pogosto pa pride tudi do konfliktov glede nadaljnjih odločitev.

Takšna situacija lahko družino razdeli ali pa, ob ustrezni podpori in odprtem dialogu, celo poveže. Kako in zakaj? O tem smo se pogovarjali z zakonsko in družinsko terapevtko dr. Lidijo Bašič Jančar.

POGOVOR S STROKOVNJAKOM odgovarja dr. Lidija Bašič Jančar

Najstniška nosečnost pogosto pomeni velik psihološki pritisk predvsem za dekle

Kako naj starši reagirajo, ko se soočijo z novico o nosečnosti svoje najstniške hčerke, da ji bodo v oporo in ne dodatno breme?

Verjamem, da je zgodnja nosečnost pri hčerkah lahko veliko presenečenje, celo šok, sploh, če nosečnost ni bila načrtovana ali morda sploh niso vedeli, da je dekle v nekem odnosu. Najstniške nosečnosti so velike spremembe ali celo prelomnice za cel družinski sistem, saj se bo morala v vzgojo otroka vključiti cela družina. Vsekakor je na mestu, da starši v tistem trenutku usmerijo pozornost na hčerko in svoj stres pustijo malo na strani oz. si čim prej poiščejo strokovno pomoč zase in to nekoga, ki bo celo družino peljal skozi proces zgodnjega starševstva.

Komunikacija o spolnosti je v mnogih družinah še vedno tabu tema

Ali imajo starši moralno pravico obsojati otroka zaradi najstniške nosečnosti, če se pred tem nikoli niso odkrito pogovarjali o zaščiti in odgovornosti?

Starši nikoli nimajo pravice obsojati otroka za karkoli in seveda tudi ne za zgodnjo oz. najstniško nosečnost. V jezi, stiski staršev, strahu bi verjetno marsikateri starš odreagiral popolnoma napačno. Vedeti pa moramo, da je taka zgodnja nosečnost tudi pokazatelj odnosov, reakcij staršev skozi celotno otroštvo in življenje tega dekleta.

Zgodnja nosečnost je pokazatelj, da se je deklica prekmalu navezala na fanta, da se ni znala zaščititi pred neželjeno nosečnosto (če je ta neželjena) ali realno oceniti primernost časa za rojstvo otroka. Tukaj se pojavi mnogo vprašanj: zakaj si je tako kmalu želela otroka (če je otrok zaželjen), zakaj se ni primerno zaščitila (če ni zaželjen), kakšen odnos je vzpostavila s fantom, je to sploh fant ali je šlo za bežen stik… morda celo za siljenje v spolnost…

Gre za izjemno občutljivo, ranljivo temo, ki zahteva vso pozornost in o kateri se premalo govori. Še enkrat: če v družini pride do najstniške oz. zgodnje nosečnosti, to zadeva celotno družino, ki se bo morala vključiti v pripravo na otroka, rojstvo in pomoč pri vzgoji otroka.

Najstniška nosečnost odpira kompleksna vprašanja odločanja, ko gre za mladoletno osebo

V kolikšni meri imajo starši pravico odločati o nadaljnji poti – obdržati otroka ali prekiniti nosečnost – in kje je meja med skrbništvom in avtonomijo mladoletnika?

To je zelo kompleksno vprašanje, kjer se prepletajo pravo, etika, razvojna psihologija in konkretne življenjske okoliščine. Enostavno ni enoznačnega odgovora, vsak tak primer bi morali pogledati natančno in postopno. Kje je meja med skrbništvom staršev in avtonomijo mladostnika, nam pomaga razumeti spodnje razmišljanje: odločitev o nadaljevanju ali prekinitvi nosečnosti zadeva telo noseče osebe in tudi, če je oseba mladoletna, je načeloma ona tista, ki nosi fizične, psihološke in socialne posledice. Zato je njena volja praviloma pred voljo staršev. Seveda pa morajo biti odločitve v vednosti staršev.

Po drugi strani imajo starši pravico in dolžnost skrbeti za otroka, imajo vlogo zaščite in podpore. Meja se pojavi tam, kjer bi starši hoteli vsiliti svojo voljo in bi le ta bila v nasprotju s potrebo in hotenjem mladostnice. Tudi pravno je pomembno vedeti ali je mladoletnica sposobna razumeti posledice svoje odločitve (razumevanje medicinskih tveganj, socialnih posledic – šola, odnosi, prihodnost ter čustvenih vidikov). Vse to se ocenjuje, ko gre za mladoletno nosečo dekle.

Ključno se mi zdi, da se celi družini nudi opora, ustvari prostor, kjer se mladostnica čuti slišana, se ji ne vsiljuje mnenj in odločitev. Nujna je torej strokovna pomoč celotni družini (tako dekletovi, kot tudi fantovi!). Na ta način se vzpostavi dialog in ne boj za nadzor. Starši pridejo iz pozicije “mi odločamo” v “mi stojimo ob strani”.

Krizne situacije lahko odnose bodisi porušijo bodisi poglobijo

Kaj lahko starši storijo, da v takšni situaciji okrepijo odnos z najstnikom in vzpostavijo zaupanje namesto konflikta?

Sprva tako, da ne dajo v ospredje svoje stiske in svoja hotenja, potrebe, temveč slišijo otroka/mladostnika. Kar se bo dogajalo v njih in katera čustva se bodo vzpostavila (sram, jeza…), bodo morali starši poiskati svojo pomoč. Do otroka pa naj bodo sočutni, ga poslušati, videti, kaj se dogaja z njim, kako je do tega prišlo in kaj storiti, da se mu resnično pomaga.

Zaključek: Pogovor, ki ne sme čakati

Najstniška nosečnost ni zgolj statistika – je zgodba posameznika, družine in širše skupnosti. Prav zato je ključno, da se o spolnosti, zaščiti in posledicah nezaščitenih odnosov začne govoriti zgodaj, odkrito in brez obsojanja.

Mladi potrebujejo jasne informacije, predvsem pa občutek, da se lahko obrnejo na odrasle brez strahu. Starši imajo pri tem nenadomestljivo vlogo: niso le nadzorniki, temveč vodniki skozi eno najbolj občutljivih obdobij odraščanja.

Pravočasni pogovori ne preprečijo le neželenih nosečnosti, temveč gradijo tudi temelje za zdrave odnose, odgovorne odločitve in večje zaupanje – vrednote, ki mladim ostanejo za vse življenje.

V okviru naše rubrike o starševstvu želimo v razpravo vključiti tudi vas, drage bralke in bralce. Vabimo vas, da preko spodnjega obrazca z nami delite svojo izkušnjo, dilemo ali primer iz vsakdanjega družinskega življenja, kjer ne najdete prave rešitve. Vaš primer bomo zaupno posredovali dr. Lidiji Bašič Jančar, ki bo v eni od naslednjih objav pomagala poiskati strokoven in hkrati življenjski odgovor. Skupaj bomo poskušali najti poti, ki bodo v podporo tako otrokom kot staršem. Lahko pa tudi samo označite tematike, o katerih bi želeli izvedeti več.

Vabljeni k spremljanju poglobljenih intervjujev, ki jih objavljamo vsak torek ob 17.30 na spletnem portalu domžalec.si. Z njimi poskušamo obogatiti vaše partnersko in družinsko življenje!

Avtor: S. O.; Foto: canva.com

Od partnerstva do starševstva: nova sezona intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar