Nedelja, 2. avgusta, je sicer že 18. nedelja med letom in zato torej čisto običajna nedelja, ko Gospodov dan začnemo z sveto mašo, ki jo je tokrat v župnijski cerkvi sv. Tomaža v Krašnji daroval župnik Bernard Rožman. V svojem nagovoru se je dotaknil svetega Janeza Krstnika, o katerem smo poslušali v evangeliju, ki je pogumno opozarjal Heroda na njegovo grešno življenje. Resnice ni prikrival, zato je moral zanjo plačati z življenjem. Obglavili so ga. Njegovi učenci so vzeli njegovo telo, ga pokopali in o vsem obvestili Jezusa.
»Jezus in Janez Krstnik sta bila približno enake starosti. To izvemo iz srečanja Marije in Elizabete, ko je Elizabeta povedala, da je otrok v njenem telesu od veselja poskočil. Tudi Marija je bila tedaj že noseča, le nekaj mesecev manj. Bila sta sorodnika, vrstnika in sta se dobro poznala. Od Jezusovega krsta v Jordanu dalje pa ju je povezovalo tudi posebno poslanstvo. Veličina Janeza Krstnika je bila v tem, da ljudi ni zbiral okoli sebe, ampak jih je vedno usmerjal k Jezusu. Vedel je, da je Jezus pravi Odrešenik sveta. V tišini in brez zunanjega blišča je daroval svoje življenje za resnico in zvestobo Bogu. Zato ga Cerkev še danes spoštljivo časti. Ko je Jezus izvedel za Janezovo smrt, se je umaknil na samoten kraj. Novica ga je gotovo globoko pretresla, saj je izgubil človeka, ki mu je bil zelo blizu. Toda ljudje so ga iskali in potrebovali. Ko je stopil iz čolna, jih ni odslovil, ampak jih je sprejel, jih učil in ozdravljal njihove bolnike.
Jezus je pravi Bog in pravi človek. Kot človek razume naše potrebe. Ve, da smo lačni in žejni. Spomnimo se svatbe v Kani Galilejski, kjer je vodo spremenil v vino, ali čudežnega ulova rib. Danes pa pred seboj vidi veliko množico ljudi, ki potrebuje kruha. Poleg kruha so bile tudi ribe. Riba je postala prvi simbol krščanstva. Prvi kristjani so jo risali kot skrivno znamenje svoje vere. Eden je narisal prvi lok, drugi ga je dopolnil in tako sta drug v drugem prepoznala kristjana. Kruh pa nas že usmerja k Jezusovi daritvi pri zadnji večerji. Evangelist Janez ob pripovedi o pomnožitvi kruha posebej omenja, da je bilo na tistem kraju veliko trave in da se je bližala pasha. S tem nas želi pripraviti na razumevanje evharistije, v kateri Jezus podari samega sebe kot kruh življenja. Pomnožitev kruha je edini čudež, ki ga opisujejo vsi štirje evangelisti. Ni naključje, da je prav ta dogodek tako pomemben.
Pri zadnji večerji je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in ga dal učencem z besedami: »To je moje telo.« Če bomo danes pri sveti maši pozorno spremljali evharistično bogoslužje, bomo opazili, da duhovnik vzame kruh, izreče evharistično molitev, ga razlomi in majhen delček položi v kelih. To dejanje pomeni združitev Kristusovega telesa in krvi ter nas spominja na njegovo smrt in vstajenje. Ta nebeška hrana, v kateri se kruh in vino po posvečenju spremenita v Kristusovo telo in kri, nam daje moč za krščansko življenje. Ne smemo obstati na mestu kakor množica po čudežnem nasičenju, ampak moramo iti v svoje družine, na delovna mesta in med ljudi ter pričevati za Kristusa z dobrimi deli. Kruh, ki ga bomo danes prejeli, naj nas spreminja, opogumlja in nam daje novih moči za delo v Gospodovem vinogradu.
Dragi bratje in sestre, današnja nedelja nas spodbuja k zaupanju, da nam Jezus vedno znova podarja kruh življenja. To prosimo tudi v molitvi Oče naš, ko molimo za naš vsakdanji kruh – zemeljski in nebeški. Molimo tudi za nove duhovne poklice. V teh dneh se po slovenskih škofijah menjajo duhovniki in župniki. Cerkev se s tem obnavlja, saj je vsak duhovnik poklican služiti tam, kamor ga pošlje škof. Bodimo hvaležni za vse duhovnike in ne pozabimo na župnije, kjer zaradi pomanjkanja duhovnikov ni več rednega bogoslužja. Prav zato je naša molitev za nove duhovne poklice danes še toliko pomembnejša. Naj nas tudi veroizpoved, ki jo bomo zdaj skupaj izrekli, utrdi v veri, da z veseljem pripadamo Kristusu, da svojo vero živimo v Sloveniji in da želimo svojo domovino bogatiti z vrednotami evangelija.«
Sveto mašo smo nadaljevali po ustaljenem delu in na koncu prisluhnili še oznanilom za teden, v katerega vstopamo. Običajno po oznanilih sledi še blagoslov, a je tokrat bilo le malo drugače, saj smo se spomnili – sicer malo z zamudo zaradi številnih župnikovih obveznosti – tudi njegove 10. obletnice mašniškega posvečenja . V nagovoru je Uroš Pogačar dejal: »Spoštovani gospod župnik Bernard, danes pa smo vas vendarle malo presenetili, kajne? Danes bi se radi skupaj z vami in z vsemi tukaj zbranimi za trenutek vrnili mesec dni nazaj, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla. Ta dan je za nas kristjane praznik veselja, saj Cerkev prejme nove duhovnike – novomašnike. Prav na ta dan ste pred desetimi leti tudi vi odgovorili na Božji klic, mu obljubili zvesto služenje in stopili na pot duhovništva. Za svoje novomašno geslo ste izbrali besede: »Vedno oznanjajte evangelij, če je potrebno, tudi z besedami.« To geslo ni ostalo zapisano le na vaši novomašni podobici, ampak ga vsak dan živite med nami. S svojo prijaznostjo, odprtim srcem, pripravljenostjo pomagati, srčnostjo in skrbjo za vsakega človeka oznanjate evangelij predvsem z dejanji. Ker se danes zaradi pomanjkanja duhovnikov številne župnije združujejo, smo še toliko bolj hvaležni, da je naša župnija samostojna in da imamo vas za svojega župnika. Iskreno se veselimo, da ostajate med nami, saj bomo lahko tudi v prihodnje skupaj gradili župnijsko občestvo, poglabljali svojo vero in rastli v medsebojni povezanosti. Ob tej lepi obletnici vam v imenu Župnijskega pastoralnega sveta Krašnja in vseh faranov iz srca čestitamo ob desetletnici vašega duhovništva. Hkrati se vam iskreno zahvaljujemo za vso vašo predanost, srčnost in neutrudno delo v naši župniji. Hvaležni smo za vse, kar vsak dan storite za našo skupnost: za vaše duhovno vodstvo, spodbudne besede, molitve, čas, ki ga namenjate ljudem, ter za skrb, da je naša župnija kraj vere, upanja in medsebojne povezanosti. Hvala vam za vse svete maše, podeljene zakramente, obiske, srečanja in številne pobude, s katerimi bogatite življenje naše župnije. Naj vam dobri Bog obilno povrne za ves vaš trud ter vam nakloni obilo zdravja, moči, notranjega miru in svojega blagoslova. Naj vas na vaši poti še naprej spremlja in varuje naša nebeška Mati Marija ter vas vodi pri vašem duhovniškem poslanstvu. Dragi Bernard, hvala vam, ker ostajate del nas, del naše krašenske fare. Boglonaj vam za vse!«
Seveda je sledilo še obdarovanje kot spomin na obletnico. Ob tem zapišem, da je bilo v tistem letu posvečenih 14 novomašnikov in eden v zamejstvu. V primerjavi z letošnjim letom veliko več. Za vse tiste, ki ne morejo k sveti maši ob nedeljah in jo poslušajo preko radia Ognjišče ali preko televizije, a jih zanima utrip v župnijah, objavljamo tudi nagovor pri sveti maši, da lahko tudi čez teden premišljujejo njegovo vsebino.
Avtor: DJD; Foto: DJD
Related
