Melodija Mengeš – prva slovenska tovarna glasbenih inštrumentov

S pesmijo v srcu

Občina Mengeš se zaradi številnih izdelovalcev glasbil, ene najstarejših godb na Slovenskem, glasbenega in kulturnega utripa ter glasbene trgovine Melodija glasbila upravičeno ponaša s sloganom »S pesmijo v srcu«. Mengeš pa je znan tudi po prvi slovenski tovarni glasbenih inštrumentov Melodija Mengeš, ki je še vedno znana daleč naokoli, saj je bila nekoč druga največja tovarna inštrumentov v Evropi. Ime se je obdržalo in Mengšani so na to upravičeno ponosni. Marsikdo še danes doma hrani ali igra na znane harmonike in druga glasbila Melodije Mengeš. Žal tovarne danes ni več, tako kot mnogo drugih izjemnih tovarn tistega časa iz bližnje in daljne okolice. Na srečo pa od leta 1995 tradicijo izdelovanja in prodaje glasbil uspešno nadaljuje Melodija glasbila, d. o. o. Po stečaju podjetja Melodija Mengeš, ki je delovalo od leta 1946, je blagovno znamko kupil Ciril Burgar, ki je bil od leta 1986 v Melodiji zaposlen kot tehnični direktor, danes pa vodi družinsko podjetje Melodija glasbila. Soproga in solastnica Vesna Razgoršek Burgar skrbi za prodajo in trgovino, sin Borut vodi proizvodnjo in servis harmonik, godal in brenkal, ter za strokovno pomoč strankam akademik Boštjan Dimnik. Vsi skupaj ohranjajo zven nekdanje Melodije s kakovostnimi harmonikami in storitvami, ki so plod domačega znanja in tradicije. Prodajajo le harmonike narejene pri njih. V Sloveniji so edini, ki delajo vse sestavne dele sami, od mehu, lesenih elementov, mehanike.

Izdelovanje harmonik leta leta 1948. (Foto: Jože Mally, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Izdelovanje glasbenih inštrumentov pred letom 1945 v Sloveniji ni bilo prav razvito. S tem so se ukvarjali bolj posamezniki. V Mengšu pa je bilo veliko tovarniško poslopje, nekdaj tovarna slamnikov. Bila pa je slabo ohranjena in potrebna prenove. Včasih je na tem mestu stala premožna kmečka hiša, last prednikov slovenskega pisatelja Janeza Trdine. Za obnovo in prenovo te zgradbe, v kateri so ustanovili tovarno glasbil, so bila potrebna velika sredstva, zato so najeli posojilo in dela začeli spomladi 1946. Po končanih adaptacijskih delih se je uprava preselila iz Ljubljane v Mengeš. Podružnice v Ljubljani in v Celju so šle v stečaj, njihovo premoženje pa se je preneslo na Tovarno glasbil Mengeš. Od leta 1954 se je podjetje imenovalo Melodija.

Paviljon na Gospodarskem razstavišču leta 1955. (Foto: arhiv Melodija glasbila d.o.o.)

Melodija je imela leta 1953 predstavništvo v Beogradu, ki je pokrivalo območje Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, in tri prodajalne, in sicer v Ljubljani, na Reki in v Zagrebu.

Kontrabasi v izdelovanju leta 1962.(Foto: arhiv Melodija glasbila d.o.o.)

Največ glasbenih inštrumentov so izdelali v letu 1965. Zaposlenih je bilo že 414 delavcev. Na trg so poslali 25.264 kitar različnih tipov in 310 harmonik. Del teh glasbil so izvozili v Ameriko, Anglijo, Francijo, Italijo, Nemčijo in na Švedsko.

Izdelovanje kitar leta 1948. (Foto: Jože Mally, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)

V Knjižnici Domžale smo pripravili zgodbo o Melodiji Mengeš in jo opremili z res lepimi fotografijami. Zahvaljujemo se podjetju Melodija glasbila d.o.o. in Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki sta nam priskrbela izjemne fotografije.

Čudoviti svet glasbe v Melodiji glasbila d.o.o. (Foto: arhiv Melodija glasbila d.o.o.)

Celotno zgodbo in vse fotografije si lahko preberete na portalu Kamra.

Vabljeni k branju in obujanju spominov.

Avtorica: Kristina Galun, Knjižnica Domžale

 

Tagi