Grad Groblje: Od plemiškega letovišča do znanstvenega središča

Le nekaj minut iz centra Domžal, v objemu narave in zgodovine, stoji grad Groblje, danes dom Biotehniške fakultete, Oddelka za zootehniko. A stavba, ki danes gosti študente in znanstvenike, ima dolgo in pestro zgodovino, ki sega več kot štiri stoletja nazaj.

Prva omemba in plemiške družine

Grad Groblje (v preteklosti znan tudi kot Ebensfeld) se prvič omenja že leta 1611, ko je tam gospodoval Lovrenc Spitzig. Eden najpomembnejših pričevanj o gradu prihaja iz leta 1679, ko je Janez Vajkard Valvasor v svoji Topografiji vojvodine Kranjske predstavil tudi podobo graščine in bližnje cerkve sv. Mohorja in Fortunata. Takratna lastnica je bila Ana Kunst, med plemiškimi imeni tistega časa pa najdemo tudi Janeza Jurija Posarellija.

Preobrazba v letovišče

Konec 17. stoletja je grad doživel večje spremembe. Kneginja Auersperg je leta 1689 naročila temeljito prenovo – na južni strani je zrasla nova graščinska stavba z bogato členjeno fasado, balkonom in baročno eleganco. Po zgodovinarju Dolničarju naj bi prenovo vodil ljubljanski stavbenik Karel Martinuzzi. V tem obdobju je Groblje postalo tudi plemiško letovišče, kjer ni manjkalo niti lovske koče.

Lambergovi in umetniški sijaj

Kasneje so grad prevzeli grofje Lamberg. Franc Bernard Lamberg je dal obnoviti grobeljsko cerkev in ji priskrbel sliko sv. Notburge, njegov naslednik Franc Adam Lamberg pa je naročil, da cerkev poslika znameniti baročni slikar Franc Jelovšek. Leta 1774 je zemljišče grobeljske cerkve uradno postalo del posestva Groblje.

Menjave lastnikov in začetek propadanja

Leta 1838 je posestvo kupila baronica Antonija Alojzija Erberg, ki je del zemljišča uredila v drevored, a je že nekaj let zatem vse skupaj prodala naprej. Zadnji plemiški lastnik, baron Alfonz Wurzbach pl. Tannenberg, je v začetku 20. stoletja začel prodajati zemljo, dokler ni leta 1917 celotno posest prodal društvu Dobrodelnost iz Ljubljane.

Misijonišče, vojna in nov začetek

Leta 1920 je grad prevzela Misijonska družba sv. Vincencija Pavelskega. Uredili so misijonišče s kapelo in obdelovali okoliško zemljo, vendar je njihovo delovanje prekinila druga svetovna vojna, ko je objekt pogorel. Po vojni je bila posest nacionalizirana, nato pa je prišla v roke današnje Biotehniške fakultete, ki je tukaj našla svoj dom.

Danes je grad Groblje znova živahno središče – tokrat znanosti in izobraževanja. Čeprav obiskovalci danes ne pridejo več na letovišče ali k maši, grajski zidovi še naprej pišejo zgodbo o povezovanju preteklosti z prihodnostjo.

Vir: visitdomzale.si