Vodna učna pot v Krašnji

»Vodna učna pot v Krašnji« predstavlja projektno delo učencev od 1. do 5. razreda Podružnične šole Krašnja v šolskem letu 2007/2008. V okviru naloge so učenci popisali studence in korita v Krašnji in njeni okolici tako, kot so jim to povedali vaščani. Raziskali so, kje izvirajo potoki, narisali in opisali so njihovo pot do izliva v potok Radomlja, hkrati pa so popisali tudi zanimivosti naravne in kulturne dediščine, ki so ob vodi ali njeni bližini. V Krašnji imajo vodovod že od leta 1962, zajetje pa je v Žirovšah, pred tem so uporabljali vodo iz studencev, korit in potokov. Redki so si iz svojih studencev napeljali vodovod v hišo.

V organizaciji Službe za turizem Občine Domžale in Knjižnice Domžale je v četrtek, 27. februarja 2020, v domžalski knjižnici potekala predstavitev poti »Vodna učna pot v Krašnji«. Kot sogovornica v tematskem večeru, ki ga je vodila Ajda Sokler, je sodelovala Vera Beguš, predsednica Kulturno umetniškega društva Fran Maselj Podlimbarski Krašnja. Srečanja sta se udeležili tudi mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica in Mira Bečan, vodja Službe za turizem Občine Domžale.

V uvodu sta sogovornici predstavili Krašnjo. Krašnja je obcestno naselje v zahodnem delu Črnega grabna, stisnjeno pod Negastrnski hrib (500 m), ki je dolgo časa veljalo za največje naselje v občini in staro cerkveno središče. Hudourniški potoki s severa (Miklavčev, Jožmanov in Vrbankov graben) so Radomljo tukaj potisnili proti jugu. Ker je bilo to dolinsko območje pogosto poplavljeno, je naselje naslonjeno na njen višji, severni rob, in na nižja, prisojna pobočja. V vzhodnem delu Krašnje stoji župnijska cerkev sv. Tomaža, nedaleč stran, tik ob regionalni cesti pa je pokopališče z novejšim poslovilnim objektom. Župnija je najstarejša v Črnem grabnu in spada med najzgodnejše na tem območju. Obenem je bila župnija Krašnja prva, ki se je izločila iz pražupnije Dob, in je nekdaj pokrivala celotno ozemlje Črnega grabna. Prva omemba naselja Krašnja sega v leto 1325. Henrik Platinski je 10. avgusta 1325 prodal za 436 oglejskih feningov Gerlahu, sinu Friderika Stupleina iz Slovenj Gradca, in sicer štiri kmetije v Spodnji Krašnji na katerih so bili gospodniki Meinhard, Herman, Janez in Jurij.

V Krašnji je razgibano društveno življenje, predvsem na področju kulture in ohranjanja dediščine. Na tem mestu velja omeniti prizadevnost članov Kulturnega umetniškega društva Fran Maselj Podlimbarski Krašnja, ki si je nadelo ime po pisatelju rojenem v Spodnjih Lokah. Krašnja se lahko pohvali z bogato muzejsko zbirko, ki je začela nastajati leta 1994. Vera Beguš, predsednica KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja je v pogovoru predstavila pisatelje, ki so bili rojeni v Krajevni skupnosti Krašnja. Poleg spominov na Frana Maslja Podlimbarskega, Josipa Podmilšaka, Jožefa Bugrerja, Petra Levca in pisateljice Ilke Vašte je predstavila tudi Vinka Štruklja, sodnika in pisca strokovnih člankov.

V nadaljevanju pogovora pa sta se dotaknili »Vodne učne poti v Krašnji«, ki jo je ob prezentaciji predstavila gostja večera Vera Beguš. Tako so med drugim obiskovalci srečanja izvedeli, da je bila v letu 2010 v samem vaškem središču Krašnje postavljena tudi tabla z zemljevidom vodne učne poti, zato je povabila vse, da se jim pridružijo na predstavitvi in se morda v bližnji prihodnosti odpravijo na raziskovanje poti, ob kateri se nahajajo tudi nahajališča mineralov in kristalov.

Vodna učna pot je dolga okoli šestnajst kilometrov, lahko jo pa začnete in končate na različnih točkah, drugič pa nadaljujete tam, kjer ste končali. Ogledate pa si lahko tudi Krašnjo. Na sprehodu skozi Krašnjo tako spoznate življenje v hišah nekoč in danes, poskusite dobrote, poslušate ljudske pesmi, prisluhnete gledališkim prizorom, pletete kite iz pšenične slame, si ogledate muzejsko zbirko starih predmetov in sobi domačih besednih umetnikov, lahko pa se zapeljete skozi vas tudi s kočijo. Da bi domačini in naključni obiskovalci dobili natančnejšo podobo vasi, so postavili table z zgodovinsko preteklostjo hiš. Tako stojijo table pri vseh hišah, kjer so bile nekoč obrti ali so bile hiše kako drugače pomembne za vas. Na tablah je tudi fotografija hiše, kakršna je nekoč bila. O vodi so nadgradili z iskanjem novih dogodkov, jih  obogatili z mnogimi fotografijami in v središču vasi postavili pano. Na eni strani je predstavljena vodna učna pot, na drugi pa preteklost vasi.

Učenci Podružnične šole Krašnja so večkrat zaigrali predstavo Po vasi gor in dol, v kateri so v gledališki obliki popeljali gledalce skozi preteklost vasi in prikazali delo obrtnikov v vasi. Tako so imeli možnost, da izrazijo svoje gledališke sposobnosti in se tako zdaj in kasneje udejstvujejo v kulturnem življenju na vasi. Vodni viri, naravno bogastvo in zgodovina vasi so zapisani v posebni publikaciji. Tako bodo ohranili njihovo preteklost, hkrati pa spoznavali pomembnost ohranjanja naravnih in kulturnih značilnosti območja.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar