Tirolski krošnjarji pridejo na Domžalsko

Krošnjarjenje vzhodnih Tirolcev iz doline Deferegental se začenja na Kranjskem nekje v začetku 19. stoletja. Zvečino kmečko prebivalstvo iz te doline, kjer so trije kraji: Sv. Veit, St. Jakob in Hopgfarten, so se lotili krošnjarske prodaje konjskih odej, preprog, brusov pa tudi lesenih ur. S temi prodajnimi artikli so odšli proti jugu.

Vir: Povzeto po knjigi Slamnata sled Domžal: 300 let slamnikarstva, avtorja Matjaža Brojana (fotografija je iz knjige).

Tem krošnjarjem, rekli so jim "hausirerji", je manjkal artikel, ki bi ga na svojih krošnjarskih poteh, potem, ko so bili že razbremenjeni svojih tovorov, lahko po vrnitvi prodajali doma. Pravzaprav ni znano, ali so Tirolci prvi spoznali slamnik kot možen prodajni artikel, ki ga je mogoče dobiti v Ihanu, Domžalah ali Mengšu, tudi tega ne, ali so se s slamnikom, kot možnim prodajnim kosom, seznanili na različnih sejmih, razstavah ali drugih gospodarskih manifestacijah, na katerih so bili Kranjci iz domžalskega in kamniškega konca s slamniki že prisotni.

Ti krošnjarji "hausirerji", ki so krošnjarili predvsem po območju Avstro-Ogrske in po bližnjih deželah, niso zanimivi samo za nas, ko je dokazano, da so prvi našli Ihan in ihanske slamnike, ki je šele z njimi v večji meri prodrl v svet. "Hausirerji" so bili zanimivi tudi za avstrijske zgodovinarje, ki so njihovo pojavnost raziskali do najmanjših podrobnosti. V teh raziskavah pa so seveda naleteli na Domžale, domžalsko slamnikarstvo in vse, kar so ti krošnjarji na svojih trgovskih poteh v naših krajih našli.