Poletna muzejska noč: Ogled dvorca Krumperk
Na Poletno muzejsko noč v MAO, ki se je odvijala 20. junija 2015, v večernih urah, se je Arhitektura v živo tokrat odvila na dvorcu Krumperk, na Gorjuši pri Domžalah, kjer je potekal strokovni ogled pod vodstvom priznanega slovenskega kastelologa dr. Igorja Sapača.
Razširjena ekipa, ki je pripravila Poletno muzejsko noč na Krumperku, Taja J. Gubenšek, Elizabeta Petruša Štrukelj, dr. Igor Sapač, Barbara Piano, Edvard Dežman, Andrej Černigoj in dr. Miha Preinfalk, so s predstavnico lastnikov dvorca Krumperk – družine Pogačnik, dr. Metko Arah, po desetih letih ponovno organizirali vodeni ogled po tem dvorcu. Zadnjič je bil dvorec Krumperk na ogled leta 2006, ko je Muzejsko društvo Domžale v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine organiziralo množični pohod k trem dvorcem, ki se nahajajo v občini Domžale. Tokratnega ogleda se je udeležilo preko 100 obiskovalcev.
Današnja renesančna podoba dvorca Krumperk, enega od treh še ohranjenih dvorcev v občini Domžale, skriva v sebi še starejše, poznosrednjeveške začetke. V preteklosti so se na dvorcu zvrstile številne rodbine, med katerimi je bila gotovo najznamenitejša rodbina Ravbar. Na grajski stavbi sta pozneje pečat pustili tudi rodbini Rasp in Thurn-Valsassina, o čemer še vedno pričata njuna grba na grajski fasadi. Danes Krumperk povezujemo predvsem z bližnjim centrom za konjerejo, medtem ko je sama grajska stavba nekoliko v ozadju. Z denacionalizacijo je dvorec Krumperk znova prešel v roke družine Pogačnik oziroma potomcev predvojnih lastnikov Otokarja Pogačnika, sedanjega lastnika gradu, ki nameravajo grajsko stavbo v prihodnosti obnoviti in ponovno oživiti.
Vodeni ogled nam je nazorno iz zunanje strani kakor tudi iz notranjosti dvorca pripovedoval doc. dr. Igor Sapač, univerzitetni diplomirani inženir arhitekture in univerzitetni diplomirani umetnostni zgodovinar. Med letoma 2005 in 2014 je bil zaposlen kot kustos za arhitekturo in muzejski svetovalec v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, zdaj pa predava na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Napisal je 11 samostojnih znanstvenih monografij in številne znanstvene in strokovne členke, pripravil več obsežnih razstav z arhitekturno zgodovinsko tematiko, s strokovnimi prispevki nastopal v več televizijskih in radijskih oddajah ter sodeloval pri mnogih prenovah starejših arhitekturnih spomenikov na Slovenskem.
V uvodnem delu je dr. Igor Sapač, raziskovalec gradov, nazorno predstavil, kakšna je bila preteklost Krumperka in njegovo življenje do danes. Omenil je, da so grad leta 1974 uvrstili med 50 najpomembnejših gradov v Sloveniji in ga z odlokom zaščitili, leta 1999 pa je status najvišje zavarovanega spomenika zgubil. Ob primerih gradov v Avstriji je prikazal, da grad lahko živi edino z državno podporo ali z dovolj velikim ozemljem oziroma prostorom, iz katerega črpa denar za ohranjanje grajske stavbe. Dodal je, da bi ga bilo bolje imenovati dvorec, saj gre za stanovanjsko stavbo.
Ogled je omogočila družina Pogačnik. Strokovno vodstvo je nadaljevanje sodelovanja med Muzejskim društvom Domžale, lastniki dvorca, ZRC SAZU – Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ter okrogle mize "Gradovi na razpotju". V atriju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je Zgodovinski inštitut Milka Kosa 30. marca 2015, pripravil okroglo mizo z naslovom Gradovi na razpotju: Dvorec Krumperk.
Na koncu nam je prof. Andrej Černigoj predstavil vizijo za razvoj dvorca in celega področja okoli dvorca Krumperk, ogledali pa smo si lahko tudi maketo vizije, ki je postavljena na ogled v sobi pri vhodu.
Res bogato pozno popoldne je minilo prehitro, bogatejši pa smo postali ob izvrstnem in izčrpnem pripovedovanju dr. Igorja Sapača.
