Gozdna učna pot Blata Mlake med najboljšimi v Sloveniji

Na sejmu Alpe Adria, ki je potekal med 31. januarjem in 3. februarjem 2024 v Ljubljani, so predstavili 14 najboljših gozdnih učnih poti v Sloveniji. Med njimi je bila tudi učna pot Blata Mlake, ki jo najdete v naši občini.

Želite spoznati svet ob ribniku Črnelo, se poučiti o življenju v blati in se naužiti svežega zraka ter lepot zelene narave? Potem si pojdite ogledati učno pot ob ribnik Črnelo.

Opis poti:

Desno od ceste med Radomljami in Rovami, kjer gozd prevladuje nad gosto poseljeno in intenzivno obdelano pokrajino, se razprostira močvirni svet Blat in Mlak. Na območju poplavnega gozda črne jelše, prepletenega z zaraščajočimi se mokrotnimi travniki in ostanki poplavnih dobovih gozdov, ki leži le nekaj višinskih metrov nižje od okoliške ravnice, piše svojo zgodbo potok Rovščica…

Dober kilometer in pol dolga uhojena steza vas bo od ribiške koče ob ribniku Črnelo popeljala mimo poplavnega jelševega loga do njene struge. Ob poti lahko opazujete, kako tesno je voda povezana z živim svetom in kako soustvarja njegovo podobo. Pozimi nam pričara sliko pokrajine, vklenjene v led, spomladi spremeni poplavljene predele v cvetoče poljane zvončkov, dišeče po čemažu, poleti v pestro gosto zelenje polno komarjev. Nekaj metrov višje vstopite v bukov in borov gozd, ki nosita močan pečat človekovega naprezanja po prilagajanju okolja le sebi v prid ter korist. V bližnji okolici opazimo sledove opekarništva. Pot se skleni pri ribniku Črnelo, v katerem si še dandanes vzgajamo priboljške in iščemo vsakodnevni oddih.

Blatta (danes Blata) je ledinsko ime za nekdaj enega večjih travnikov v okolici Radomelj, katerega predel južno od vasi Rova so domačini kasneje poimenovali tudi Mlake. Vabimo vas na obisk v gozd na Dobravah in k potoku Rovščica, kjer bomo vsak trenutek drugače občudovali zgodbo o Blatah in Mlakah.

Preko povezave lahko dostopate do vodnika Poučna okoljska pot Blata Mlake pri Radomljah.

Tematske poti:

Gozdne učne in tematske poti so ključna infrastruktura za spoznavanje in grajenje spoštljivega odnosa do gozda in narave. Namenjene so izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva, so pomemben pripomoček za popularizacijo gozdov ter prispevajo k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Učijo, kako se v gozdu spoštljivo obnašamo. Zavod za gozdove Slovenije obiskovalce gozdov o gozdnem bontonu ozavešča tudi z gozdarskim nadzorom in želi doseči njihovo primernejše obnašanje v gozdu.

Zgodovina:

Prvi snovalci gozdnih učnih poti so bili gozdarji, ki so imeli pri svojem delu jasen namen: med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlačen način v gozdu samem. Gozdne učne poti so tako postale most med naravo in družbo, ki omogoča, da vsakdo, ne glede na starost in predznanje, spozna bogastvo, pestrost, skrivnosti in pomen gozdov.

Zavod, ki danes skrbi za 93 gozdnih učnih poti, je izbral teh 14 najboljših gozdnih učnih poti: Naravoslovna učna pot ob Hublju (Ajdovščina), Vodna učna pot Grabnarca, Gozdna učna pot Visoko, Poučna okoljska pot Blata–Mlake, Mašunska gozdna učna pot, Risova pot, Gozdna učna pot Planina–Mirna gora, Rudarska tematska pot Tk Pav, Zmajčkova gozdna učna pot, Kulturno-naravoslovna učna pot Samostanski hrib, Gozdna učna pot Stari grad, Gozdna učna pot Ruta, Gozdna učna pot Polanski log in Gozdna učna pot Resslov gaj.

Zamisel o gozdnih učnih poteh je iz nemškega kulturnega okolja k nam prinesel Milan Ciglar. Prve tri poti so bile pri nas odprte že leta 1974, in sicer Šmarnogorska na Grmadi pri Ljubljani, v Bistri pri Vrhniki in Pot Svečina.

David Gaberšek; Foto: Visit Domžale