Iz starejše zgodovine Naše Ljube Gospe na Goričici
Na sredi domžalske ravnine stoji 8-10 metrov visok griček – Goričica. Na njem se stiskajo farna cerkev Marije Vnebovzete, kapela Matere Božje, farno pokopališče, župnišče in veroučna šola. Goričica ima staro in bogato zgodovino. Na tem mestu so postavili cerkev najkasneje v srednjem veku. V 15. stoletju so jo obdali z obzidjem. V začetku 20. stoletja pa so Domžale postale samostojna fara.
26. septembra 2018 je v Slamnikarskem muzeju v Domžalah mag. Blaž Otrin, zgodovinar in arhivist izvedel predavanje »Iz starejše zgodovine Naše Ljube Gospe na Goričici«, ki je potekal v soorganizaciji Župnije Domžale in Slamnikarskega muzeja Domžale. Predavatelja je predstavila Ana Vrtovec Beno, kustosinja in etnologinja. Polna dvorana obiskovalcev je dala slutiti, da bo predavanje zanimivo, saj o naši cerkvi ni dosti pisnega vira, pa tudi ne načrtov o gradnji.
Prva omemba Goričice se pojavi v pisnih virih že leta 1526 v protokolu o oddaji cerkvenih dragocenostih. Je pa cerkev stala že precej pred tem letom, saj je znano, da je bila zaradi obrambe pred Turki, cerkev obdana s taborskim obzidjem. Tabor na Goričici je spadal med najpravilneje oblikovane taborske komplekse pri nas. Imel je dvojno obzidje, z jarkom okrog zunanjega obzidja. Notranje pravokotno obzidje je bilo dodatno utrjeno s štirimi stolpi. Proti zahodu sta ga varovala dva okrogla stolpa. Vhod v tabor je vodil skozi poseben vhodni stolp na vzhodni strani. Tega je varoval mnogokoten stolp na severovzhodnem vogalu obzidja. Znotraj obzidja je stala cerkev, ki je bila mnogo manjša od sedanje. Na vzhodni in južni del obzidje so bile naslonjene zidane kašče.
Zunanje obzidje je bilo nižje in popolnoma okroglo. Raztezalo se je skoraj 200 metrov v dolžino. Obdano je bilo z dodatnim jarkom, napolnjenim z vodo, ki je bila po vsej verjetno napeljana iz Stobovšaka, saj je pod Goričico nedolgo nazaj še tam tekel potok, bilo pa je tudi vse zamočvirjeno. Celoten kompleks je bil krožne oblike s premerom 75 metrov. Zadnje ostanke taborskega obzidja so podrli konec 19. stoletja ob povečanju cerkve. Kdaj je bila na Goričici zgrajena prva cerkev, podružnica mengeške župnije, doslej ni bilo natančno ugotovljeno, vsekakor pa izvira še iz srednjega veka, vsaj iz časa gotike. O tem pričata gotski kip Marije z Jezuščkom iz sredine 15. stoletja in ostanek šilastoločnega portala za spovednico pod korom.
Na mestu sedanje kapele je stala manjša kapela z vdolbino, v kateri je bil kip Marije Pomočnice, ki s plaščem oklepa ljudi različnih stanov. Na ta kraj so se pogosto vrstila romanja z bližnjih in daljnih krajev. Kapelica je bila konec 19. stoletja precej zanemarjena, dokončno pa jo je poškodoval potres leta 1895. Razpadajočo kapelico so podrli in na njenem mestu postavili novo in večjo. Iz stare kapelice so prenesli obnovljen kip Marije s plaščem. Kapela je vključena v liturgične obrede, kjer na cvetno nedeljo pred kapelo blagoslovijo zelenje, na prošnje dneve se pred večerno mašo začno litanije vseh svetnikov, kapela pa je tudi kraj, kjer se bere eden izmed evangelijev ob telovski procesiji. Ob sv. Roku 16. avgusta pa je v kapeli jutranja maša.
Na predavanju smo izvedeli, da je prva omemba cerkve na Goričici (zw Goritschitsch) iz leta 1526. Cerkev je orientirana v smeri vzhod-zahod. Njena enoladijska stavba se nadaljuje v nekoliko ožji obokan prezbiterij. Zahodne fasade se drži zvonik. Na vzhodni fasadi pa je mogočen kip Kristusa kralja. Pred povečavo konec 19. stoletja je bila preprosta enoladijska obokana stavba, s prezbiterijem kvadratne oblike in plitvo apsido. Glavni oltar je stal približno tam, kjer je sedaj v cerkvi prednji lestenec. Srednjeveška stavba je bila večkrat predelana. Sredi 19. stoletja je bil predelan in povišan zvonik. Dobil je tudi baročno streho. Konec 19. stoletja so cerkev podaljšali, ji prizidali stranski kapeli in dozidali tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1938 so še podaljšali prezbiterij in ga pravokotno zaključili. S tem je cerkev dobila svojo sedanjo podobo.
Na predavanju, ki si ga lahko ogledate v zgornjem videu, je mag. Blaž Otrin razkril še mnogo zanimivih podrobnosti iz starejše zgodovine Naše Ljube Gospe na Goričici.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
