V Domžalah predstavili ragbi na vozičkih – atraktiven in najbolj gledan paraolimpijski šport

Slovenija se je leta 1998 končno pridružila državam, ki se lahko pohvalijo z ragbijem na vozičkih. Trenutno slovenski fantje trenirajo v Gradcu z avstrijsko ekipo, počasi pa se pogoji za treninge zdaj v Sloveniji izboljšujejo. Upajo pa, da jim bodo tisti, ki skrbijo za šport invalidov v Sloveniji in razpolagajo tudi s sredstvi za to, omogočili, da lahko začnejo ta šport doma trenirati še bolj intenzivno.

Prva predstavitev tega nadvse atraktivnega in najbolj gledanega paraolimpijskega športa, je pri nas potekala v soboto, 7. marca 2020, v športni dvorani Srednje šole v Domžalah, kjer je potekala tudi ekshibicijska tekma med slovensko ekipo in avstrijsko reprezentanco. Pred tekmo so si obiskovalci lahko ogledali vozičke, s katerimi tekmujejo igralci. Prav tako so se predstavile igralke in igralke iz ekip Avstrije in Slovenije.

Prireditve se je udeležil tudi podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar, ki je v pozdravnem nagovoru dejal, da gre za zelo zanimiv šport, ki je prvič predstavljen v Domžalah. Čestital je ekipi slovenskim igralcem in tudi Roku Bratovžu, da je ta šport pripeljal v Domžale.

Rok Bratovž je za naš portal dejal, da je ragbi na vozičkih zanj postala neka dodatna strast. S tem športom se je pričel ukvarjati pred šestimi leti. Na treninge so se vozili v Avstrijo, vendar so bili to po njegovih besedah bolj posamezni izleti. Sedaj v Gradcu redno trenirajo z avstrijsko ekipo, ki jih je sprejela zelo lepo, nekateri pa so že igrali tudi na njihovem državnem prvenstvu. Bolj resno pa so temelje za ragbi na vozičkih pri nas pričeli postavljati šele pred kratkim. Ob tej priložnosti se je Bratovž zahvalil ravnatelju SŠ Domžale mag. Primožu Škoficu, da jim je omogočil, da spoznavno tekmo odigrajo v njihovi novi športni dvorani.

V namen predstavitve tega športa pri nas, je ekipa štirih navdušencev, ki bdi nad celotnim dogodkom, k nam povabila avstrijsko reprezentanco, s katero so naši igralci odigrali ekshibicijsko tekmo, dvakrat po deset minut. V zadnjem letu so fantje uspeli pridobiti pet rabljenih, odsluženih vozičkov, katere so jih obnovili. Po tekmi je tako sledila še podrobnejša predstavitev športa in trening za vse, ki bi se radi poizkusili v tem kontaktnem športu. Kot v ragbiju, je namreč tudi tukaj dovoljen kontakt z vozički. Od tod izvira tudi sama atraktivnost športa, saj pri naletih pride tudi do padcev.

Zgodovina ragbija na vozičkih se je začela leta 1977, ko so športniki tetraplegiki želeli poiskati alternativo košarki. Cilj igre je doseči čim več golov, gol se doseže, ko z žogo v posesti prečkamo golovo črto z dvemi kolesi. Igralni čas sestavljajo štiri četrtine po osem minut. Fizičen stik je dovoljen samo med vozički, medtem, ko med igralci ne sme biti fizičnega stika, ki se sankcionira.

Po besedah Bratovža je za igranje tega športa pri nas kar veliko interesentov, zato trenutno doma in v tujini iščejo dodatne rabljene vozičke, prirejene za ragbi. S tem bi jim omogočili igranje ragbija na vozičkih. Gre za posebne vozičke, ki so zelo ojačani. Cena za novega je zelo visoka, giblje pa se od tri tisoč evrov dalje. Žal pa je to previsok strošek za večino od fantov, ki si želijo udejstvovati v tem športu.

Bratovž je še povedal, da je ragbi na vozičkih najbolj gledan šport paraolimpijskih iger: »Gre za full contact šport, kar se tiče dotikov vozička, vsak dotik telesa pa je kaznovan. Tako, da ne gre za tako zelo nasilen šport, kot je videti na prvi pogled, temveč je potrebnega veliko taktiziranja. V ragbi na vozičkih se lahko vključijo invalidi, ki imajo trajno okvarjene najmanj tri okončine.

Vozički pri ragbiju so podobni košarkarskim, le da so nižji, bolj vpeti, imajo več zaščite in okrepljene odbijače, saj je ragbi kontakten šport, kjer nasprotnega igralca ustaviš s trkom. Poznamo dve vrsti vozičkov. Napadalne in obrambne. Napadalni imajo zaščito, da jih ni mogoče zapeti, ter so predvsem namenjeni razvijanju hitrosti in okretnosti, medtem ko imajo obrambni na odbijaču posebne kljuke za zadrževanje nasprotnikovih igralcev. Fizični kontakt je dovoljen samo med vozički, medtem ko med igralci do fizičnega stika ne sme priti, drugače se to kaznuje z minutno izključitvijo.«

Organizatorji se na tem mestu še posebej zahvaljujejo SŠ Domžale in njenemu direktorju mag. Primožu Škoficu, ki je v ta namen v uporabo brezplačno odstopil njihovo športno dvorano. Ker ta šport še ni znan pri nas, je celotna organizacija na plečih štirih navdušencev. Išče se tudi glavni pokrovitelj dogodka, zato ekipa poziva podjetja, ki bi želela podpreti sam dogodek naj se javijo na quadrugby.slovenia@gmail.com, veseli pa bodo vsakega €, ki ga lahko nakažete na TRR Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, Dunajska 188, 1000 Ljubljana, SI56 6100 0001 8731 144, sklic 7024-800 in bo porabljen za nadaljnji razvoj športa.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar