Želite spremembo in narediti korak v pravo smer? Tejina vadba” Od hoje do teka” je pravi recept za to!

V našem življenju pridejo trenutki, ko si sami pri sebi rečemo, da si želimo nekaj spremeniti. Postali smo namreč odvisni od hitrega tempa življenja, ki nam kreira naš vsakdan in nas spravlja v stres, zaradi česar nam zmanjka volje, da bi naredili nekaj zase, za svoje telo in posledično za svoje dobro počutje. Če se počutimo dobro, je življenje veliko lepše in prijetnejše. Ena izmed priložnosti za izboljšanje našega počutja je tek, katerega se mnogi izogibajo z izgovorom, da tek ni zanje, da ne zmorejo, da imajo odvečno težo, da ni časa … 

Pogovarjali smo se s Tejo Kralj, ki v Škofji Loki vodi skupino deklet, katere skupaj pod njenim vodstvom tečejo in premikajo meje svoje sposobnosti, za kar pred tem niso verjele, da so to sploh zmožne. Teja je že vse od malega po srcu in duši športnica in oseba, ki zelo rada potuje. Danes so tako njeni trije najljubši športi tek, tek na smučeh in kolesarjenje. Če bi bilo le možno, bi ves čas preživljala v naravi. Je izredno družabna, vedno nasmejana in zabavna, najraje pa motivira ljudi za tako potrebne športne premike v življenju. Skozi čas se je kalila v različnih službah, a pri 42-ih ugotovila, da je v življenju končno našla tisto, kar jo najbolj osrečuje. Pomagati ljudem, predvsem dekletom, da se po dogem času ali sploh prvič ponovno podajo na gozdne poti in od hoje počasi preidejo v tek.

Teja želi skupinsko vadbo “Od hoje do teka” pripeljati tudi v Mengeš in Domžale. Skupinska vadba je namenjena vsem, ki znajo hoditi, vedo, da potrebujejo spremembo, se pritožujejo nad odvečno težo, si želijo svoje telo ponovno spraviti v pogon in potrebujejo nekoga, ki jih počasi pripelje od hoje do teka v dobri družbi. V intervjuju, ki smo ga naredili s Tejo, boste izvedeli, da se z voljo in željo ter pravo usmeritvijo dajo narediti koraki v pravo smer. Njena vadba “Od hoje do teka” je pravi recept za to!

Po srcu in duši si športnica. Kaj ti pomeni šport in koliko časa mu posvečaš?

Ko človek reče, da mu šport pomeni vse na svetu, to dejansko drži. Brez športa sem zdržala le med nosečnostjo, ko sem bila prisiljena ležati kar 4 mesece. Takrat me je reševala glava, saj sem točno vedela za kaj in za koga moram ležati. Obenem sem vedela, da se v šport vedno lahko vrnem. Šport me rešuje, ko sem utrujena, po napornih delovnih dnevih oz. kadar se srečujem s takšnimi ali drugačnimi problemi. Sliši se prav hecno, če rečem, da me po izredno težkem dnevu, ko že komaj stojim na nogah in oči le še stežka držim odprte, tek povzdigne. A tako je. Ko se preoblečem in si obujem tekaške čevlje, je nasmeh že na obrazu, ko pričnem teči, uživam, čeprav kdaj tudi trpim v klance, na koncu pa se počutim kot prenovljena. Če bi vsi vedeli, kako zelo pozitivno na nas vpliva mešanica hoje in teka, obenem pa še dobra družba nasmejanih in isto mislečih deklet, bi bile prav vse med nami.

S športom se ukvarjam 4 do 5-krat tedensko. Eno je šport za mojo dušo, ko se sama odpravim na tek, kolesarjenje ali tek na smučeh, drugo je šport oziroma tek za moje ekipe, naj si bo ženske ali moške. Mesečno med tekom »obrnem« kar okoli 200 kilometrov.

Šport pa te spremlja tudi na tvoji poklicni poti.

Kot rečeno, sem bila vedno v športu in vedno dajala neke nasvete ljudem, ki so se prav tako želeli ukvarjati s tekom ali tekom na smučeh. Vse več je bilo takšnih, ki so mi dejali, da bi morala biti učiteljica, saj baje zelo dobro motiviram vsa dekleta. In tako se je začelo. Najprej sem junija lani ustanovila tekaško skupino v Škofji Loki, kamor se lahko včlanijo vsa dekleta / ženske, ki si želijo spremembe na enostaven in človeku prijazen način. Nato sem se pozimi udeležila še tečaja za učiteljico teka na smučeh. Ob svoji mini spletni trgovini s smučarsko tekaško opremo, športno prehrano in tekom gre dejansko vse skupaj v nek paket. Tako je to sedaj moje poslovno življenje povsem naključno postalo takšno, kot bi si ga želela imeti že pred dvajsetimi leti.

Svojo ljubezen do teka predajaš naprej in poskušaš za tek navdušiti čim več žensk, da jim tek postane užitek. V ta namen si v Škofji Loki ustanovila tekaško skupino, sedaj pa jo nameravaš ustanoviti tudi v Domžalah in Mengšu. Lahko poveš nekaj o začetkih tekaške skupine v Škofji Loki in kako se je razvijala do danes?

Pred točno letom dni sem sama tekla mimo znanke, ki je bila vedno na vrtu, kadar sem šla mimo. Ko sem jo pozdravila, mi je dejala, da bi tudi ona kdaj tako tekla. Rekla sem ji, da jo takoj peljem na tek, če bo le za in ji dokazala, da zmore teči tudi sama, le da ji nekdo pokaže kako začeti. Res sva najprej tekli sami, nato se je skupina skozi celotno leto kar povečevala in šteje že okoli 50 deklet. Ne poleti, ne pozimi, z našo vadbo nismo prenehale. Tečemo vse od 1. 1. do 31. 12. brez izjeme. Le dvakrat se je zgodilo, da je bilo zunaj izredno mrzlo, obenem pa je še padal dež in smo tako tek zamenjale z Zoom vadbo za moč preko spleta.

Nobena ni mogla verjeti, da je lahko tekla pozimi in z naglavnimi lučkami na čelu. Vedno smo se smejale, kako so vedno mislili, kakšni bučki so tisti, ki tečejo pozimi in kaj jim je tega treba. Tokrat pa so same uživale, ko so bile lahko tako pozimi, kot tudi poleti aktivne brez prestanka.

Veliko ljudi reče, da tek ni zanje, sama pa praviš, da so to samo izgovori in prepričevanje samega sebe, da ne zmorejo, da imajo preveč kilogramov … Kakšen je tvoj nasvet, da jih prepričaš v nasprotno, da je tek za vsakogar?

Res je. Večina je polna izgovorov, največjo težavo pa imam prepričati katero koli ali kogar koli, da so dejansko sposobne teči, potreben je le pravi pristop. Počasi, počasi in še enkrat počasi. Napredek je viden izredno hitro, saj je telo do sedaj počivalo, kar naenkrat pa dobi priložnost, da se izkaže. Včasih po enem, včasih po dveh mesecih, nikakor pa ne kasneje kot po treh mesecih dekleta začnejo opažati velike sprememb pri svojih sposobnostih. Med tem, ko so na začetku izredno veliko hodile, se ustavljale in hlastale za zrakom, po določenem času dobijo hitrost in v teku začnejo celo uživati. Žal ne vse. Zlagala bi se, če bi rekla da vse v teku na kocu uživajo. Nekatere teka še vedno ne marajo, a na vadbo pridejo zgolj zato, ker vedo, kako se bodo na koncu počutile. Moja želja je le, da bi kar se da veliko deklet vsaj preizkusilo mojo metodo od hoje do teka in videle, česa vse so sposobne.

Posameznice, ki so dvomile, da je tek zanje, si prepričala, da se ti pridružijo pri teku. Glede na to, da mnoge izmed njih nimajo izkušenj s tekom ali pa so brez kondicije, na kakšen način začnete s treningi teka?

Naj povem, da večinoma niti ne želim uporabljati besede »trening«. Le-tega se namreč ustrašijo takoj, ko to preberejo. Gre za skupinsko druženje ali skupinsko vadbo, kjer pri vseh začetnicah pričnemo z mešanico hoje in teka. 50 različnih deklet, 50 različnih ciljev, sposobnosti, želja, motivacij,… Tako resnično vsaki posebej prilagodimo dolžino hoje in teka. Nekatere že zelo kmalu skoraj ne tečejo več, spet druge zaradi svoje konstitucije in sposobnosti morajo kombinirati hojo in tek, da ne pride do poškodb. Dlje, ko neka ženska redno prihaja na našo vadbo, boljše so sposobnosti in bolj spreminjamo tako količino, kot tudi intenzivnost teka. Kar se tiče dolžin, jih navadno niti ne omenjam, saj se nato dekleta ustrašijo, da bomo morala toliko preteči. Kje pa. Če za primer rečem, da bomo tisti dan naredile 4 km, je lahko od tega zgolj 500 m teka, ostalo pa hoja. Spet – popolnoma odvisno od sposobnosti. Vadi vsaka zase, obenem pa se nikoli ne primerjamo.

Nekatere se mnogokrat izgovarjajo tudi s svojo težo, da so pretežke za tek. Kaj jim ob tem svetuješ? Ali s tekom lahko izgubimo odvečne kilograme?

Čeprav je pomembno poudariti, da je tek zelo obremenjujoč za kolena, pa teža nikakor ne predstavlja ovire za to, da se ne bi pridružila naši skupini. Med nami je gospa, ki se točno zaveda, da mora zaradi odvečne teže narediti veliko spremembo. Poleg prehrane je nujno potrebno dodati še aktivnosti. Naš program »Od hoje do teka« je idealen način, da se počasi spoznavamo s tekom in aktivnejšim gibanjem nasploh. Da torej odkrito povem. Z zgolj dva-krat tedensko vadbo »Od hoje do teka« ni pričakovati, da se bodo kilogrami topili. Da smo si te kilograme nabrali, je poleg neaktivnosti na to vplivala tudi nepravilna prehrana (preobilni obroki, preveč ogljikovih hidratov,…). Iz tega razloga sta za izgubo teže nujna boljša prehrana in aktivno življenje.

Eden izmed pogostih izgovorov, da se ne lotimo športa in rekreacije je, da nimamo časa. V današnjem hitrem tempu življenja so takšni izgovori zelo priročni za izogibanje mnogim stvarem. Sam pravim, da čas je na voljo, samo vzeti si ga je treba. Kakšen odgovor imaš za vse tiste, ki se izgovarjajo na to, da nimajo časa za rekreacijo?

Vsak pri sebi točno ve, da je poln izgovorov. Čas se vedno najde, potrebna je volja in želja po spremembi. Glede na to, da lahko tudi sama zase rečem, da mi primanjkuje časa, ga vseeno lahko najdem. A to le zato, ker si nečesa res želim. Najlažje si je čas vzeti takrat, ko imamo točno določene termine za neko aktivnost. Takrat je izgovore veliko težje najti. Ko boste končno našli čas pa nastane druga težava. »Danes sem utrujena, ne da se mi,…« so večni izgovori, zakaj kasneje, ko enkrat pričnemo z vadbo, spet ne bi šli. Zato je poleg časa naslednji izziv ostati motiviran, da prebrodiš prvih, najtežjih par mesecev.

Treninge izvajate v naravi, večinoma po gozdnih poteh, s tem, da meje sposobnosti premikate iz treninga v trening. Se pravi, da z vadbo lahko napreduješ in če na začetku nekatere udeleženke niso mogle preteči niti 100 metrov, sedaj po rednih treningih lahko pretečejo 5 do 7 kilometrov, nekatere pa še celo več. Kakšni so odzivi udeleženk ob takšnih napredkih?

Res je. Veliko deklet mi pred vpisom pravi, da ne vedo, če se lahko pridružijo, saj niso sposobne preteči niti 100 metrov. Le par obiskov in z največjim nasmeškom ugotavljajo, da so sposobne veliko več, kot so si kadar koli predstavljale. Ne le to. Nekatere se po nekaj mesecih že spogledujejo z različnim teki, kot so npr. DM tek za ženske, Tek štirih mostov in podobno. Vse udeleženke so navdušene nad svojim napredkom in to nikakor ne skrivajo. Najlepše jih je videti po koncu treninga, ko vse z navdušenjem razpravljajo o tem kje so tekle, kako jim je šlo in kaj so dosegle. Če so na začetku treninga vse brez volje in utrujene, se trening še nikoli ni končal drugače, kot poln navdušenja. Za vse. Iz tega razloga večina deklet pravi, da to ni zgolj vadba Od hoje do teka, ampak odlično druženje z veliko sproščanja.

Zakaj tečem? V bistvu izključno zaradi zdravja in zato, ker tako sprostim svoj stres.

Med tekom s fantastičnimi Sotrpinkami (z razlogom z veliko začetnico, ker so punce res fajn!!!) se nasmejemo, če je treba malo pojamramo in so stvari takoj lažje. In če je kdo primeren za vodjo naše tekaške skupine, je to Teja s svojimi pomočniki. Vedno nas spodbuja, razume, da nismo vsak trening v dobri koži, predvsem pa nas opozarja, da moramo poznati svoje meje. V bistvu med tekom trpim in se velikokrat vprašam, kaj mi je tega treba, vendar pa nič ne more prekositi občutka, ko po nekaj kilometrih pritečeš na cilj in si najbolj od vsega zadovoljen, da si se spravil od doma in da ti je uspelo. In prav to je vsakič moja mala zmaga nad samo seboj.

Tina E.

Na treningih pa ne samo tečete, ampak tudi hodite in delate vaje za moč.

Veliko deklet se po nekaj teka in hoje utrudi, zato jih nikoli ne priganjam. Odlična rešitev za aktivni počitek od teka ter priložnost, da hitrejša dekleta počakajo počasnejša je, da vmes izvajamo vaje za moč. Vaje za moč so že v osnovi izrednega pomena za vse tekače, saj moramo ojačati mišice in vezi okoli kolenskih sklepov. Le tako se lahko izognemo poškodbam pri teku, ki niso redke. Največkrat so to poškodbe kolena oziroma, pogosto pa pride tudi do vnetih mišic, ne le t.i. musklfibra. Ker so dekleta tako navdušena nad vajami za moč, smo jih sedaj pričeli uvajati tudi že po zaključenem treningu. Namesto zgolj raztezanja sedaj na podlogah izvedemo še nekaj vaj za moč in tako utrdimo še stabilizacijo. Največkrat so na sporedu vaje za trebušne, ritne in stegenske mišice. Ker se vaje ponovno izvajajo izredno počasi in kontrolirano, za obeno od deklet ni tako težko, da ne bi zmogla. To ni neka cross fit verzija, kjer bdim nad dekleti in jih priganjam, naj delajo še naprej in naj ne odnehajo. Zgolj s svojim govorom jih spodbujam, da so iz tedna v teden boljše, kar dejansko so. Mišice namreč počasi pridobivajo na moči in to je najbolj pomembno. Me ne hitimo.

Od hoje do teka je namenjeno vsem dekletom, ki od hoje želijo preiti na tek. Ko končno vključimo nekaj več teka, z vmesnimi vajami za moč poskrbimo za to, da lahko v nekem doglednem času (za vsako dekle veljajo drugačni časi) pretečemo od 5 do 8 ali celo več kilometrov brez prestanka. Med tem, ko bodo nekatere po pol leta še vedno menjavale hojo in tek, ker je to za njihovo telo in fizično sposobnost nujno potrebno, pa bodo druge lahko v zmernem tempu res pretekle razdalje, o katerih niso upale niti razmišljati. Spet – zmerno, počasi, z užitkom.

Tek s Tejo in ostalimi puncami je nekaj posebnega. Zakaj? Iz več razlogov. Predvsem nekaj narediš zase. Tek zunaj, še posebno po gozdu, ko vreme to dopušča, je meni osebno balzam. Pa nisem neka športnica. Tečeš, ne potrebuješ slušalk na ušesih, ampak slišiš pesem ptic, gozd pa ima poseben vonj, ki te napolni z energijo. Nadalje, ne tekmujemo med seboj. Vsaka naredi toliko, kolikor zmore. Teja namreč poskrbi za to, da se vsaki profesionalno posveti in tudi tista na repu (običajno sem to jaz) se ne počuti slabo. Kajti zmagovalke smo vse. Na svoj način. In nenazadnje bi našo skupino lahko poimenovali tudi Od hoje do smeha in teka. Ja, veliko se presmejimo. Med nami je posebna pozitivno športna energija. Domov vedno pridem dobre volje.

Klavdija

Svoj pristop k teku želiš pripeljati tudi v naše kraje in sicer nameravaš ustanoviti tekaško skupino v Domžalah in Mengšu. Lahko poveš nekaj o tem in komu vse priporočaš, da se ti pridruži?

Moj način teka spremlja kar nekaj deklet iz vaše okolice. Ker so si Mengeš, Domžale in konec koncev tudi Kamnik tako zelo blizu, bi želela s to vadbo pričeti tudi v teh krajih. Urejeni bregovi Kamniške Bistrice ponujajo odličen trening za popolnoma ravninske teke, kar je na začetku zelo pomembno. Ker se ne dobivamo vedno na istem mestu, bi lahko menjavali lokacije tako poleti, kot tudi pozimi. Pozimi namreč iščemo lokacije, ki omogočajo tek v zimskih razmerah (izogibamo se blatnim predelom in predelom, kjer pogosto nastajajo luže in so tla posledično poledenela) itd. Kar tri kraje bi tako lahko združili v eno. Vadba bi bila namenjena vsem, ki znajo vsaj hoditi, vedo, da potrebujejo spremembo, si želijo telo ponovno spraviti v pogon, se pritožujejo nad odvečno težo, vedo, da potrebujejo nekoga, ki jih počasi pripelje od hoje do teka, imajo rade dobro družbo, se same težko odpravijo na tek, se po porodu nikakor ne spravijo več k sebi, želijo spremembo, a ne v telovadnici, so nesamozavestne in si neprestano govorijo da ne zmorejo preteči niti 100 metrov. Niti sanja se jim ne, česa vse so sposobne, a pustimo se presenetiti. Imamo zgolj eno omejitev, za koga ta vadba ni in to je, da vadba ni za dekleta, ki so negativna, se veliko pritožujejo in obožujejo opravljanje. Žal za to teh pozitivnih skupinah ni prostora in to se tudi občuti na našem vzdušju.

Kaj lahko udeleženke pričakujejo v tvoji tekaški skupini?

Vse udeleženke lahko pričakujejo napredek od njihovega trenutnega stanja, boljše počutje in res veliko dobre volje. Ne pozabimo na to, da so začetki najtežji, saj se vsaka vmes sprašuje, kaj ji tega treba. Čeprav se nekaterim zdi enostavno, je spet drugim vse skupaj včasih zelo težko. Seveda. Veliko enostavneje je doma sedeti v naslanjaču in se zgolj pritoževati nad svojim trenutnim stanjem. Ko se cona udobja nekoliko obrne na glavo, je začetek lahko težak, vendar se vse skupaj počasi začne obračati v pravo smer.

Več informacij o sami vadbi “Od hoje do teka”, terminu in lokaciji vadbe v Domžalah in Mengšu dobite pri Teji na telefonski številki 040 355 876 ali preko e-pošte teja@naturel-box.com. Obiščete pa lahko tudi njeno spletno stran www.naturel-box.com/sl/, ali pa jo spremljate preko Facebook strani.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Arhiv Teje Kralj