Urška Orehek, zadruga KonopKo: “Kjer je volja, tam je pot”

Zadruga ni koncept iz preteklosti, pač pa je sodoben način poslovanja, v katerem zmagajo vsi. Združevanje kmetov in podjetnikov, ki se vsak na svoj način ukvarjajo s konopljo, je pravzaprav edino logično, saj je vsak med njimi premajhen za globalni trg, skupaj pa po drugi strani lahko premikajo gore. Pomembno pa je, da nekdo da pobudo in začne. O konceptu zadruge, pridelovanju konoplje, njenih produktih ter o viziji na tem področju, smo se pogovarjali z Domžalčanko Urško Orehek iz zadruge KonopKo.

Kakšni so bili vaši podjetniški začetki?

Prav moji osebni začetki so bili, ko sva skupaj z bratrancem leta 2013 posejala 1 hektar konoplje v domžalski občini. Da sploh spoznava, zakaj pri stvari gre. In bila je lepa izkušnja. S tem, da noben od naju ni s kmetijskega področja in je bilo vse za naju nekaj novega in tudi dobrega. Skratka: posejala sva konopljo, jo požela, predelala in prodala. Celotno dogajanje pa sem zabeležila na Facebooku.

Pri plasiranju izdelkov, predvsem konopljinega olja, na trg sem opazila, da se pod »konopljino olje« prodaja marsikaj. Govorim o konopljinem olju iz semen konoplje. Tisto, kar se je našlo na trgu pod imenom konopljino olje, je bilo vse kaj drugega. No, vmes je bilo tudi čisto olje, ampak tega res ni bilo veliko. Drugo, kar me je leta 2013 presenetilo, je bila zakonodaja na tem področju. Slovenski kmetje so lahko pridelovali konopljino seme, a stiskati v olje ga niso smeli. Po drugi strani pa se je olje lahko prodajalo in je tudi bilo na prodajnih policah. Pod črto, slovenski kmetje niso smeli prodajati svojega olja, olje pa se je lahko uvažalo iz drugih držav. Skratka, glede na to, kako kvalitetno in zdravju koristno je konopljino olje, sem prišla do zaključka, da ga je na nek način potrebno zaščititi pred zlorabami nekaterih ponudnikov. Postalo pa mi je tudi jasno, da so potrebne spremembe na področju zakonodaje. In prvo, kar mi je prišlo na misel, je – na področju pridelave konoplje je potrebna zadruga.

Kaj je zadruga in komu lahko takšna oblika poslovanja najbolj koristi, ko se spusti v podjetniške vode?

Na kratko lahko rečemo, da je zadruga oblika organizacije, v kateri se združujejo ljudje z namenom skupnega gospodarjenja s sredstvi in dobrinami ter s ciljem izboljšanja svojega družbenega in gospodarskega položaja. Zadruga deluje na načelu samopomoči, medsebojne pomoči in solidarnosti ter ima demokratično strukturo, v kateri imajo vsi člani enak glas. Zadruga lahko deluje v različnih panogah, na primer v kmetijstvu, obrti, trgovini, stanovanjskem sektorju in drugje Njihove dejavnosti vključujejo skupno nakupovanje in prodajo, izposojo in uporabo skupnih sredstev in naprav, skupno proizvodnjo in trženje, pa tudi socialne in kulturne dejavnosti. Je tudi pomembna oblika organiziranja, saj omogoča članom ugodnejše poslovanje, zmanjšuje stroške in izboljšuje kakovost izdelkov in storitev. Poleg tega ima zadruga pomembno družbeno vlogo, saj prispeva k razvoju lokalne skupnosti in skrbi za njeno blaginjo.

Želim tudi opozoriti, da je Zadruga KonopKo tudi socialno podjetje. Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki se osredotoča na ustvarjanje družbenih in okoljskih koristi skozi inovativne in trajnostne poslovne modele. Socialna podjetja poslujejo na tržišču, vendar imajo za razliko od klasičnih podjetij v ospredju družbeni namen, ne pa zgolj dobiček. V ospredju socialnega podjetništva so ljudje in skupnost, ki ji podjetje služi. Socialna podjetja pogosto rešujejo družbene probleme, ki jih trg in javni sektor ne moreta ali ne želita rešiti. Takšno podjetništvo združuje poslovne in družbene cilje in je zasnovano na načelih trajnosti, inovativnosti in družbene odgovornosti. Socialna podjetja lahko poslujejo na neprofitni ali dobičkonosni osnovi, vendar ves ustvarjen dobiček ponovno vlagajo v poslovanje ali družbeni namen podjetja, namesto da ga izplačujejo lastnikom.

Torej, poleg tega, da smo zadruga, delujemo tudi po načelih socialnega podjetništva. Da pa delujemo na področju konoplje, je tudi svojevrsten izziv. Trg je mlad in se še razvija, produkti iz konoplje se eksponentno razvijajo, pa naj gre tu tako za gradbeništvo, prehrano, pridelavo samo, tekstil, papir, kot izdelkov iz konopljinih kanabinoidov, kot sta trenutna najpopularnejša kanabinoida THC in CBD. Jih je pa vsaj še 150 drugih, da ne omenjam ostalih koristnih učinkovin konoplje. Če povzamem, takšna oblika združevanja koristi tako članom zadruge, kot družbi in okolju.

Nam lahko opišete, kako se ustanovi zadrugo in kakšni so postopki?

Zakonski pogoji za ustanovitev zadruge so navedeni v 4., 5., 6. in 7. členu Zakona o zadrugah (ZZad). Na kratko pa:

  • Najprej mora biti izkazan interes najmanj treh bodočih ustanoviteljev (pravna ali fizična oseba).
  • Zadruga se ustanovi s sprejemom akta o ustanovitvi. Obvezni del akta o ustanovitvi so zadružna pravila. Katera so ta obvezna pravila, je napisano v 6. členu ZZad.
  • Z vpisom akta o ustanovitvi v register, v katerega se vpisujejo zadruge, pridobi zadruga pravno in poslovno sposobnost.

Ko sem sama leta 2014 premišljevala o ustanovitvi zadruge, mi je prišlo na uho, da v Mariboru ustanavljajo zadrugo za konopljo, in sicer v Centru alternativne in avtonomne produkcije (CAAP). S prijateljico, tudi konopljarko, sva se odpeljali v Maribor. CAAP je nekakšna valilnica zadrug in tam so naju pričakali moderatorji in celo interesenti za ustanovitev zadruge. Skratka, CAAP nas je pol leta vodil po poti ustanovitve. Med ustanavljanjem so se nam priključili še ostali bodoči ustanovni člani in poleti 2014 je 15 ustanovnih članov ustanovilo Zadrugo KonopKo z.o.o., so.p.

Najbolj me je ganilo, ko smo imeli srečanje v Ptuju in je pristopil Boris, kmet iz bližine Ptuja in rekel: »Prišel sem, da vam bi pomagal.« In prav takšne besede, miselnost, gledanje na našo zadrugo nam je dalo moč, voljo, željo, da je prišlo do ustanovitve, delovanja, poslovanja in, da danes obvladujemo nekako ¾ slovenskega trga s prodajo konopljinih setvenih semen. Zanimivo pri tem je, da se nas večina pred ustanovitvijo niti poznala ni. A cilj in zanimanje smo imeli podoben. V zadrugo nismo vložili nekih finančnih sredstev (razen 100 € na člana, kar je še vedno pristopnina), ampak ogromno, res ogromno prostovoljnega dela. Hitro so se nam pridružili tudi drugi interesenti, in število 100 zadružnikov je bilo doseženo zelo zgodaj. Leta 2017 sem se prva tudi zaposlila v zadrugi, kako leto in pol po tem pa sem dobila sodelavca. Sedaj imamo že preko 175 članov. V glavnem so kmetje – konopljarji.

Bi rekli, da je vodenje podjetja ali organizacije še z nekom drugim izziv ali priložnost?

Oboje. Vsaka stvar ima svoje prednosti in slabosti. Ker prihajam iz realnega sektorja, sem vajena, da se stvari v podjetju spreminjajo hitro in hiter je ponavadi tudi odziv klasičnih podjetij na spremembe na trgu. Tu pa je drugače. Vse se pomenimo skupaj. Namreč, najvišji organ zadruge je skupščina, na kateri lahko prisostvujejo vsi člani zadruge. Na skupščini se opredelijo cilji zadruge ter izvoli upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor odloča o vsem v zadrugi, a v smeri, ki ga določi skupščina. Skratka, gre za to, da se s konsenzom določi kaj, kdaj in kako se dela v zadrugi. To pa zna trajati in ni kot v klasičnih podjetjih, ko manager ali lastnik lahko iz danes na jutri pove, kako in kaj. Skratka, spremembe se dogajajo praviloma počasneje oz. drugače, vsak nadaljnji korak je narejen tako, da se res preverijo vse možnosti, pozitivni in negativni učinki in podobno – previdno. Kot rečeno, včasih se to obrestuje, včasih pač tudi ne in smo s kakšno odločitvijo prepozni. Treba pa je vedeti, da ima zadruga 175 lastnikov oziroma članov in je zato odgovornost velika. Podobno kot v delniški družbi, bi rekla.

Dotakniva se še vaših produktov. O konoplji slišimo marsikaj pozitivnega, vseeno pa izdelkov iz nje ni povsem enostavno prodajati in tržiti? Kje vidite izzive in kaj pogrešate na tem področju?

Ocenjuje se, da obstaja približno 5000 izdelkov iz konoplje, saj je konoplja vsestranska rastlina in se uporablja v različnih panogah. Vsekakor pa je konoplja vse bolj priljubljena zaradi svojih različnih koristnih lastnosti in njene vsestranskosti. Kar se samega trženje tiče, pa se je potrebno zavedati, tako na konopljarskem kot na drugih področjih, da delujemo v globalnem svetu. In s svojimi produkti konkuriramo na globalnem trgu. Ker je trg s konopljinimi produkti dokaj nov, mlad, če želite, je veliko nedorečenega oz. zakonodaja ni popolnoma jasna. Sploh na področju prehrane oz. izdelkov iz kanabinoidov, kot so recimo CBD produkti. Tu bi lahko veliko govorila o tem, s kakimi težavami se srečujemo konopljarji. Drugo, nakar moraš biti pozoren na globalnem trgu pa je to, da je tvoj uspeh odvisen od kvalitete produktov, marketinga in seveda cene izdelka. Kar se kvalitete tiče, s tem nimamo problemov. Naši proizvodi so res kvalitetni in lokalni. Pri marketingu se nekako še nismo odločili za nek agresiven nastop, pa smo kljub temu prepoznavna blagovna znamka na slovenskem konopljarskem trgu. Cenovna konkurenca pa je res ogromna. Ekonomija obsega dela svoje in ni v prid malim pridelovalcem in predelovalcem blaga iz konoplje. Prejšnji teden smo šli skupaj z kmetijskimi svetovalci, konopljari in “Konopkoti” na ogled, kako to počno drugje. Naj omenim samo obisk kmeta na Nizozemskem, ki letno seje 1500 ha konoplje. Za primerjavo: Slovenija je imela leta 2022 skupaj posejanih cca. 155 ha. Cela država torej ne more biti konkurenčna enemu nizozemskemu kmetu. Imamo pa druge prednosti.

Naša filozofija prodaje izdelkov sloni na lokalni proizvodnji. Od zadružnikov odkupimo seme, ga predelamo v olje, moko, konopljino pogačo in podobno ter ponudimo na trgu. Naši kupci so ljudje, ki jim je mar lokalna oskrba, kvaliteten produkt in ki so prepoznali koristnost superživila, kot so konopljini prehranski izdelki. Prodajamo preko spleta in v trgovinah, ki so bolj ekološko prepoznane ter imajo, vsaj sama temu tako rečem, »govorečo prodajo«. To slednje pomeni, da zna trgovec predstaviti blago, ve za njegove prednosti in ga tudi priporoča kupcem. Praksa kaže, da se slabo prodaja na klasičnih trgovskih policah, kjer je blago samo razstavljeno na policah, ni pa poleg prodajalca, ki kupcu razloži, kakšni so koristni učinki, recimo, konopljinega olja. Prodajo vršimo tudi na sejmih. Lahko pa potrdim, da kljub temu, da je trg mlad, je s prehranskimi izdelki že zelo zapolnjen.
Drugo je trg z izdelki iz konopljinih stebel. Tu je pa še luknja, oz. glede na povpraševanje je ponudba še malce okrnjena. Je pa pri steblih zopet dobro vedeti, da se predelovalni obrati za stebla postavljajo v neposredni bližini njiv s konopljo, ker je strošek prevoza le-teh ogromen v primerjavi z vrednostjo konopljini stebel. Ampak, kjer se seje konoplja za namen stebel in predelave le-teh (raba v gradbeništvu, tekstilni industriji, papirni industriji, plastika …) je treba konopljo sejati na vsaj 500 ha in več, da je zadeva rentabilna.

Vaš največji podjetniški ‘AHA’ moment? Glede poslovne ideje, rešitve izziva ali novega pogleda na situacijo?

Dejansko je bil »AHA« moment odkritje dobrobiti konoplje. Kdor se vsaj malo poglobi v to rastlino, lahko ugotovi, da je to rastlina prihodnosti. Tako v luči podnebnih sprememb (konoplja je CO2 nevtralna), praktično ne prenaša herbicidov in pesticidov. Ima fitoremediacijski potencial (čisti zemljo). Je hitro rastoča in lahko nadomesti les v gradbeništvu ali za proizvodnjo papirja in pohištva. izdelki iz konoplje so tudi razgradljivi, kar je še dodaten plus. Sama pa sem v svet konoplje vstopila preko svoje kronične bolezni, ki jo obvladujem s pomočjo konoplje. Konoplja je tudi superhrana, saj lahko uživamo konopljino olje in konopljino moko kot tudi zelene dele rastline. Omeniti moram tudi koristi za živali, kot je krmljenje živali z zelenim delom rastline, stelja za živali in konopljina pogača za krmljenje konjev. Kaj vse dobrega je v konopljini prehrani! Za to bi bil pa potreben povsem nov članek. Pri olju bi samo omenila OMEGA 3 maščobno kislino, ki jo ministrstva sicer vsake toliko propagirajo in nas spodbujajo, da jemo ribe. Res je, naše telo jo potrebuje – tudi za delovanje svojega imunskega sistema in konoplja je dober vir teh maščobnih kislin.

Kakšna je vaša vizija glede prihodnosti?

To sta pa kar dve vprašanji! In sicer prihodnost konoplje in s tem tudi (a ne nujno) povezana prihodnost zadruge KonopKo. Pri konoplji, sem prepričana, bo prišlo do legalizacije le-te, kar je edino smiselno. Legalizacija pomeni regulacija. Slovenija bo, žal sledila drugim EU državam pri legalizaciji. Zakaj žal? Ker tako ne bomo med prvimi v EU, ki bo konopljo legalizirala. Če si prvi ali vsaj med prvimi, lahko to izkoristiš v svoj prid in dobiš prednost na legalnemu trgu, ki se bo šele ustvaril. Če pa bomo med zadnjimi, pa za naše konopljarje ne bodo ostale niti drobtinice. Tega ne govorim na pamet. Videla sem, kako se razvija trg z izdelki iz kanabinoidov. Zaradi naše robustne zakonodaje smo moment na tem trgu zamudili. Govorim o pridelavi konoplje za ta trg. Pri nas, recimo, ni dovoljeno saditi sadik in klonov konoplje. Dovoljena je samo setev semen neposredno v tla. To pa tudi pomeni manj kontrolirana pridelava in s tem nekonkurenčen pridelek. Da ponazorim to še v praksi, v naših trgovinah se prodajajo konopljini CBD vršički (ki so praviloma iz sadik ali klonov). Naši kmetje pa ne smejo gojiti konoplje na takšen kontroliran način. Sorte konoplje, ki so v omenjeni prodaji tudi niso vedno na EU sortni listi, kar pomeni, da naši kmetje tega sploh ne morejo gojiti. Na vse te anomalije KonopKo intenzivno opozarja pristojno ministrstvo. Očitno pa je, da v tej smeri ni razumevanja s strani zakonodajalcev.

Kar se vizije zadruge tiče, bi pa želela, da smo referenčna organizacija na področju konoplje. Pravzaprav že delujemo v tej smeri. Vključeni smo v več projektov. Na enem od teh svoje znanje o konoplji predajamo kmetijskim svetovalcem, oni pa nam.

Kaj bi sporočili podjetnikom, ki šele začenjajo svojo podjetniško pot?

Samo to – kjer je volja, tam je pot.

 

Tagi