Zakaj brez vode ne moremo preživeti niti treh dni?

Voda, osnovna molekula sestavljena iz dveh atomov vodika in enega kisika, je temeljna za vse oblike življenja na Zemlji. Človeško telo, s svojo kompleksno zgradbo, je v veliki meri odvisno od te prozorne tekočine, ki predstavlja približno 60 odstotkov telesne mase odraslega človeka. Čeprav je voda pogosto samoumevna, njena vloga v organizmu nikakor ni preprosta.

Od oceanov do krvnega obtoka

Življenje na našem planetu se je začelo v oceanih, kjer je voda omogočila razvoj prvih mikroorganizmov. Tudi ko so se prve vrste začele prilagajati življenju na kopnem, je voda ostala ključna za njihovo preživetje. Tudi danes lahko človek brez hrane preživi več tednov, vendar že nekaj dni brez vode ogroža življenje.

Zato ni presenetljivo, da so prve velike civilizacije nastale ob rekah, kot so Nil, Evfrat, Tigris in Ind. Ljudje so že zgodaj razumeli, da je dostop do čiste pitne vode pogoj za preživetje in razvoj družbe.

Voda kot notranji transportni sistem

Voda v telesu ni statična. Nenehno kroži med celicami, organi in telesnimi tekočinami. Uravnava telesno temperaturo, omogoča prenos hranil in kisika, odstranjuje odpadne snovi in ščiti vitalne organe. Je sestavni del prebavnih sokov, krvi, limfe, možganske tekočine in sklepne tekočine.

Pri odraslih moških voda predstavlja približno 60 odstotkov telesne mase, pri ženskah nekoliko manj, med 50 in 55 odstotkov, zaradi večjega deleža maščobnega tkiva. Pri novorojenčkih pa delež vode doseže celo do 75 odstotkov.

Razporeditev vode v telesu

V telesu 70-kilogramskega človeka je približno 42 litrov vode. Od tega 28 litrov predstavlja znotrajcelično tekočino, medtem ko 14 litrov pripada zunajcelični tekočini. Znotraj zunajcelične tekočine so trije osnovni deli: 3 litri krvne plazme, 10 litrov medcelične tekočine in 1 liter t. i. transcelularne tekočine, kamor spadajo možgansko-hrbtenjačna tekočina, očesna tekočina, pa tudi sinovialna tekočina v sklepih.

S starostjo se vsebnost vode v telesu postopoma zmanjšuje. Novorojenček ima okoli 75 odstotkov vode, odrasel moški po 50. letu približno 56 odstotkov, ženska iste starosti pa okoli 47 odstotkov. Vsebnost vode v kosteh in maščobnem tkivu je nizka, med 10 in 22 odstotki, medtem ko so ledvice, jetra in mišice bogato prepojene z vodo.

Koliko vode potrebujemo?

Dnevne potrebe po vodi so odvisne od številnih dejavnikov: telesne mase, starosti, telesne aktivnosti, temperature okolja in prehrane. Voda v telo vstopa iz treh glavnih virov: preko pijač, hrane in t. i. endogene vode, ki jo telo proizvede samo z metabolnimi procesi.

Prehrana prispeva približno 20 do 30 odstotkov dnevnega vnosa vode. Preostanek pridobimo s pijačo. Zato je priporočljivo, da v vsakodnevno prehrano vključujemo živila z visoko vsebnostjo vode, kot so sadje in zelenjava.

Koliko vode je v hrani?

Vsebnost vode v posameznih živilih je lahko zelo visoka. V spodnji tabeli so prikazana nekatera živila, razvrščena po odstotku vsebnosti vode.

Telo nenehno spremlja in uravnava ravnovesje vode v organizmu. Ko je vode premalo, se sproži občutek žeje. Ob presežku pa se izloča preko ledvic z urinom. Ta proces uravnavanja imenujemo homeostaza. Njegovo delovanje je še posebej pomembno v vročih dneh, ob telesni aktivnosti ali med boleznijo, ko je izguba tekočine povečana.

Redno pitje vode in uživanje živil z visoko vsebnostjo tekočine pomembno prispevata k našemu zdravju, energiji in splošnemu počutju. V poletnih mesecih, ko se potrebe po vodi še povečajo, je hidracija še toliko pomembnejša.

Na nacionalnem portalu Prehrana.si lahko najdete številne koristne ter strokovno podprte informacije o prehrani, živilih, hranilih ter priporočilih za različne starostne in življenjske skupine.