Prvo srečanje županov s pacienti

Okrogla miza dobrih praks pri zagotavljanju boljšega zdravja občank in občanov

V Velenju je 17. junija 2024 potekalo prvo srečanje županov in pacientov, ki ga je organizirala Zveza organizacij pacientov Slovenije. Okrogle mize se je udeležila tudi županja Občine Domžale mag. Renata Kosec.

Na okrogli mizi o štirih točkah za odlično zdravje v občini so poleg županje Občine Domžale, mag. Renate Kosec, sodelovali tudi županja Občine Divača, Alenka Štrucl, ter župani Peter Dermol iz Velenja, Tomaž Režun iz Radeč in Samo Turel Dovgan iz Nove Gorice. V pogovoru so izpostavili predvsem dobre prakse pri zagotavljanju boljšega zdravja občank in občanov v občinah.

Cilj posveta je bil vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med organizacijami pacientov, zdravstvenimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Po uvodnih nagovorih podpredsednika zveze Francija Gerbca in župana Petra Dermola je sledila predstavitev platforme “Zdravje v občini“, ki jo že deveto leto pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kazalniki te platforme lahko županom pomagajo ugotoviti, kje je potrebno uvesti aktivnosti za izboljšanje slabših trendov, je med drugim povedala vodja enote za nenalezljive bolezni celjske enote, primarij Nuša Konec Juričič. O vlogi primarne medicine je govorila specialistka družinske medicine in redna profesorica na Medicinski fakulteti, primarij Danica Rotar Pavlič.

Foto: Katja Kodba

Kakšni so kazalniki zdravja v Občini Domžale si lahko ogledate na spletni platformi Zdravje v občini, ki jo upravlja NIJZ. Predstavljamo nekaj ključnih ugotovitev za Občino Domžale, ki so bili objavljeni v letu 2024:

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Povprečna bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala 19,5 koledarskih dni na leto, v primerjavi s slovenskimi 21,7 dnevi.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila za povišan krvni tlak, je bil nižji od slovenskega povprečja, medtem ko je bil delež za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, kar je nižje od slovenskega povprečja, ki znaša 2,0.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,9 na 1000 prebivalcev, medtem ko je v Sloveniji ta stopnja 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 13 na 100.000 prebivalcev, kar je nižje od slovenskega povprečja 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 66,8 %, v Sloveniji pa 63,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 69,8 %, v Sloveniji pa 71,4 %.

S tem, ko občine vlagajo v zdravje svojih občanov, ustvarjajo bolj zdravo, srečno in uspešno skupnost, kar pozitivno vpliva na vse vidike življenja v občini.

Saša Obersnu; Foto: Katja Kodba

Tagi