Vzgoja otrok je ena najlepših, a hkrati tudi najzahtevnejših nalog starševstva. Pogosto pred starša postavi izzive, ki razkrijejo njune razlike v vrednotah, pričakovanjih in pristopih. Kaj storiti, ko se zdi, da so te razlike nepremostljive? Kako ravnati, ko imate občutek, da vaš partner ne sliši vaših skrbi in želja glede vzgoje?
Na vprašanja naše bralke, ki se pogosto počuti osamljeno in preslišano pri vzgojnih odločitvah, odgovarja priznana družinska terapevtka dr. Lidija Bašič Jančar. V pogovoru bomo raziskali, kako najti skupni jezik, kje se skrivajo priložnosti za boljše razumevanje in kako lahko partnerja skupaj oblikujeta pristop, ki bo v dobro otrok in celotne družine.
Odgovarjamo na vprašanje naše bralke
“Moj mož je zelo introvertirana oseba. O svojem življenju, čustvih, dejanjih ne govori rad. Tudi če sama poskusim načeti temo pogovora, ne glede na temo, se trudi poslušati, a vidim, da nisem slišana, saj čez nekaj dni ali ur je vse enako, kot je bilo. Pričakujeva drugega otroka. Strah me je, ker nimava skupnega pristopa pri vzgoji.
Že prvi otrok ni vzgojen po enakih vzgojnih pristopih. Sem oseba, ki si želi reda in discipline. Ko se nekaj dogovorim, se tega držim. Mož je živel v zelo strogem okolju, zato se je sam pri sebi odločil, da bo popuščal pri svojih otrocih. To pomeni, da je otrok deležen dveh različnih pristopov pri vzgoji.
Neke meje otrok mora imeti in tako se jih morava držati oba, če sva se o tem tako dogovorila. Najina hči že pri svojih mladih letih pove, da bo poslušala le mamico in nikogar drugega, saj ima mami prav. Tega si ne želim. Želim si, da bi vzgajala otroka na enak način, ne pa, da vzgajam sama, on pa je le njena igrača. Rada bi našla način komunikacije z možem, da bi si izmenjevala misli, ideje, želje, pričakovanja. Na kakšen način naj začnem pogovor, da bo vedel, da je to nekaj resnega in zame nekaj zelo pomembnega? Rada bi se naučila, kako voditi pogovor in kako biti slišana.” bralka Mirjana
Razlike v vzgojnih pristopih in njihov vpliv na otroka
Kako lahko neenotnost pri vzgoji vpliva na otrokov razvoj, njegovo čustveno varnost in odnos do avtoritete?
Menim, da ni para, kjer bi si bila partnerja stalno enotna glede vzgoje. Zdi se mi, da ima dosti ljudi napačna pričakovanja in mišljenje, da je dobra vzgoja enotna vzgoja. To je nemogoče, saj sta partnerja dve različni osebi, vsak s svojimi čustvi, mislimi, svojo doto glede primarnih vzorcev, itd… Seveda moramo imeti neke skupne temeljne vrednote, kot na primer spoštovanje, iskrenost, odgovornost…
Najbolj pomembno je, da se starša oz. partnerja pogovarjata, ko pride do neenotne vzgoje. Na primer, zmenita se, da po osmi uri zvečer ne bo risank. Tega se držita. Potem pa se zgodi, ko recimo drug dan ni potrebno iti v vrtec in mama popusti, saj meni, da je tisti dan izjema in so risanka dovoljene. Oče pa se s tem ne strinja, saj meni, da bodo otroci ob popuščanju zmedeni in da bosta težko spet vzpostavila red. Kdo ima prav? Menim, da oba, vsak s svojega zornega kota. Če pa mama začuti, da bi tokrat popustila in to predstavi možu, se o tem morata pogovarjati. Bolj ko sta povezana, hitreje bosta prišla do skupne odločitve, s katero bosta oba zadovoljna.
Normalno je, da se tekom vzgoje zgodi veliko neenotnosti. S tem, ko se partnerja pogovorita o različnih stališčih, krepita svoje vezi, komunikacijo, širita svoje okvirje, kar je nujno. Si predstavljate, da je nekdo tako tog, da nikoli ne spremeni stališč, pravil in že postavljenih meja? Ali pa po drug strani partnerja, ki kar naprej oz. prehitro popusti, ko otroci nekaj želijo?
Srednji poti se reče fleksibilnost, zdrava mera in ne le črno-belo gledanje na svet. Le tako se bodo tudi otroci naučili, da se pravila lahko spreminjajo in tudi razumejo zakaj. Togost slabo vpliva na razvoj možganov, kateri zahtevajo širjenje obzorij, raznolikost, fleksibilnost. Ob togem razmišljanju je tudi otroški svet zelo skop, čustva omejena, taki otroci so manj raziskovalni in kreativni in se težje soočijo s stresom ter imajo slabšo regulacijo čustev, kot so jeza, strah, sram…
Spodbuda k pogovoru za introvertiranega partnerja
Kako pristopiti k partnerju, ki se nerad pogovarja o čustvenih temah, da bi bil bolj odprt za iskren dialog o vzgoji?
Gospe bi svetovala, da sprva pogleda svoje vzorce in na kaj v primarni družini jo spominja partnerjevo vedenje oz. introvertiranost. Morda je bil kateri od staršev zelo čustveno zaprt oz. zavrt in je sama odraščala v pomanjkanju čustvene varnosti. Pomembno je, da sama začuti primanjkljaj s strani staršev, izgovori to krivico, morda staršema sedaj, ko je odrasla pove, kako se je sama kot otrok počutila.
Že samo delo na sebi lahko pripomore k temu, da se bo tudi partner začel spreminjati. Saj poznate rek, ki pravi, da ko se začneš spreminjati sam, se začnejo spreminjati ljudje okoli tebe. Zelo dobra možnost je tudi, da obiščeta kakšno predavanje na to temo, ki jima bo iztočnica za pogovor ali pa obisk psihoterapevta, ki bo obema pomagal, da bosta začela spreminjati svojo notranjo psihično strukturo.
Biti slišan v partnerskem odnosu
Katere strategije lahko uporabimo, da partner lažje sliši in upošteva naše mnenje, ne da bi pri tem povzročili konflikte ali občutek pritiska?
Malo tega sem nakazala že pri prejšnjem vprašanju, kjer se odgovor nanaša na to, da najprej začnemo spreminjati sebe. Zavedati se moramo, da tisto, kar nas zelo moti pri partnerju, govori tudi o nas. Kdaj in v kakšnih primerih je gospa introvertirana, o katerih stvareh sama težko govori? Kdo je bil doma takšnega vedenja? Kako se je takrat počutila in kaj je doživljala?
Fokus obračam na gospo zato, ker v tem trenutku sama zmore več, kot mož in tisti, ki zmore več, naj več naredi. Morda pa je/ ali bo mož na kakšnem drugem področju naredil nekaj, kar gospa še ne zmore. Torej, korake naredi tisti, ki zmore. Če pa nikakor ne gre, bo nujno potrebno iti do psihoterapevta. Včasih je potrebno postaviti tudi ultimat in sicer tako, da se partnerju predstavi, da je razvoj v odnosu nujen in če tega ni in ni, je to lahko vzrok za razhod…
Predstavitev družinske terapije kot priložnosti, ne kot očitka
Kako partnerju predlagati obisk družinskega terapevta na način, ki ga ne bo dojel kot kritiko, ampak kot priložnost za izboljšanje njune komunikacije?
Pomoč predstaviti tako, da si oba partnerja zaslužita lepši odnos in da se lahko udeležita enega terapevtskega srečanja, kjer bosta videla, kako terapija poteka z namenom dobiti občutek o tem. Večina ljudi se ob terapevtu, ki je usposobljen in ima izkušnje, dobro počuti in želi še priti. Potrebno je podirati tabuje, da je pomoč le za šibke in slabiče. Poiskati pomoč, ko jo potrebuješ, je pogumno dejanje. Zakaj bi se mučil in mučil sam, ko pa ti lahko nekdo v sorazmerno kratkem času pomaga.
Skupne vrednote in usklajen pristop
Vsak partner v odnos prinaša svoje vrednote, prepričanja in izkušnje, zato je povsem naravno, da se njuni vzgojni pristopi včasih razlikujejo. Pomembno je, da se oba počutita slišana in upoštevana, saj le tako lahko gradita odnos, v katerem ni prostora za zamere in občutek osamljenosti. Odprta in iskrena komunikacija, v kateri imata oba možnost izraziti svoja stališča in čustva, je ključna za oblikovanje skupne vzgojne poti.
Ko partnerja poiščeta skupne vrednote in uskladita svoj pristop, ne le olajšata medsebojni odnos, temveč otroku ponudita stabilno in varno okolje. Enotnost pri vzgoji otroku sporoča jasna pravila in vrednote, ki mu pomagajo pri oblikovanju lastne identitete in občutka varnosti. Pomembno pa je, da dogovorjeni pristop tudi dosledno uresničujeta, saj le tako otrok ne bo zmeden in ne bo iskal načinov, kako izkoristiti razlike med staršema.
Vsaka partnerska zveza se srečuje z izzivi, a z odprtostjo, potrpežljivostjo in pripravljenostjo na sodelovanje lahko ustvarita trdno temelje ne le za vzgojo otrok, temveč tudi za medsebojno povezanost in zadovoljstvo v odnosu.
|
Če začutite, da potrebujete strokovno pomoč ali nasvet, se lahko obrnete na našo sogovornico:
dr. Lidija Bašič Jančar,
Ljubljanska 64, Domžale
Tel: 041 922-130, info@lidijabjancar.com
lidijabjancar.com
|
Vabljeni k spremljanju poglobljenih intervjujev, ki jih objavljamo vsak torek ob 17.30 na spletnem portalu domžalec.si. Z njimi poskušamo obogatiti vaše partnersko življenje! K ustvarjanju vsebin lahko prispevate tudi sami s sodelovanjem v spodnjem vprašalniku.
Avtor: Saša Obersnu; Foto: canva.com
Poglabljanje v partnerske odnose: Serija intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar
