Obvladovanje psihičnih obremenitev in stresa s katerim se na delovnem mestu soočajo zdravstveni delavci in interventne ekipe

V petek, 11. novembra 2016, je v Zdravstvenem domu Domžale v okviru promocije zdravja potekalo predavanje na temo obvladovanja psihičnih obremenitev in stresa, s katerim se srečujemo tako zdravstveni delavci kot tudi druge interventne ekipe in so del poklica, ki ga opravljamo. Udeležili so se ga zaposleni ZD Domžale, člani Štaba civilne zaščite Domžale, zaposleni iz Policijske postaje Domžale, poklicni gasilci iz Centra za zaščito in reševanje Domžale in člani Alpinističnega odseka Domžale.

V ta namen smo povabili priznanega psihologa, mag. Žarka Trušnovca, ki je s celovitimi izkušnjami danes v slovenskem merilu upoštevanja vreden svetovalec in predavatelj na izobraževalnih programih pripadnikov civilne zaščite ter preventivnih programov za mladino.

Njegovo predavanje je bilo že od začetka usmerjeno v obvladovanje psihičnih obremenitev in o pomenu razbremenilnih pogovorov. Delo vseh, ki pri nesreči pomagajo, se s pogovorom ter pospravljanjem opreme in čiščenjem misli v glavi seveda ne konča. Stres je povsem normalen odziv na nenormalno situacijo. Če posameznika take stvari prizadenejo, to pomeni, da je z njim vse v redu in da je dober človek. Tudi to, da te prizadene smrt sočloveka in hude poškodbe, je nekaj najbolj normalnega. Drugače človek po besedah predavatelja sploh ne bi smel čutiti. Pomembno je le to, da prepoznamo te občutke in da vemo, da ob njih pri sebi prehajamo na drugo poglavje o tem, kako nesrečo predelati, da bodo posledice za nas čim manjše oziroma jih sploh ne bo.

Predavatelj je izpostavil pomen zavedanja, ki ga občuti vsak ob misli, da ima vsaka žrtev nesreče svojce, ki v trenutkih resnične nočne more potrebujejo pomoč in tolažbo. Če so v nesreči udeleženi tudi oni je pomembno, da dobijo odgovore. Kratke, a tako zelo pomembne besede, ki jih v tistem trenutku uspejo slišati, ozavestiti verjetno še ne. Vzorec odgovorov je velikokrat enak. Povedati mora včasih tudi to kar želijo slišati in mogoče celo potolažiti na skromen a vseeno veličasten način, ki pove mogoče o tem, da človek ni trpel in da je bilo takoj vsega konec, če se nesreča zgodi pri ekstremnih športnikih mogoče tudi, da je umrl tam, kjer je bil najraje.

V nasprotju s pričakovanji Trušnovec spodbuja, naj svojci vidijo, kje se je zgodila nesreča, če to omogoča dostop omogoča. Sam nam pove, je konkretizacija smrti ogromnega pomena za njeno sprejetje. Če je mogoče, naj svojci ponesrečenega vidijo in naj se od njega poslovijo. Če je prehudo, mora reševalec povedati, naj ga raje ohranijo v lepem spominu. In to velikokrat tudi upoštevajo. Na nek način morajo najbližji najti svoj mir in skušati v nekem delu svojih možganov ozavestiti izgubo in to, da človeka ni več.

Psiholog, mag. Žarko Trušnovec.

Vsak mora imeti socialni krog, kjer lahko govori o takšnih stvareh. Krog sestavljajo ponavadi družina in prijatelji. Za člane interventnih ekip bi bil izredno primeren medsebojni pogovor po dogodku. Tudi telesna aktivnost ima velik pomen. Pomaga, da vse skupaj predelaš v drugačnem, verjetno bolj pozitivnem vzdušju.

Tako za reševalce in vse, ki se velikokrat srečujejo s takimi situacijami ni enostavno, ko te zadenejo zelo hude stvari. Vsakič znova, ko se to dogaja na terenu, je še vedno hudo. Tega se človek ne more kar navaditi. Ni pa prav, da o smrti ne govorimo. Včasih so se s smrtjo soočali že otroci in tako bi moralo biti tudi sedaj. Pomembno je, da vsi čimprej spoznamo pomen slovesa še posebej, če gre za najbližje. Smrt ne bi smela biti tabu in sprejeti bi jo morali kot del življenja.

Udeleženci predavanja so zagotovo slišali nepozabne misli in podane vsebine, ki jih bodo spremljale na njihovih vsakodnevnih poteh in tudi takrat, ko ne bodo vedeli povedati kar čutijo. Takrat se bodo zagotovo spomnili, da je njihova naloga podeliti breme, ki bo s tem izgubilo svojo težo.