Na lastne oči smo se prepričali, kaj vse ljudje odlagajo v črne zabojnike

Pred štirinajstimi dnevi smo na našem portalu objavili prispevek z naslovom »Ločeno zberemo nekaj več kot polovico vseh odpadkov«, v katerem je bila predstavljena analiza zbranih odpadkov po vrstah za leto 2014 in da je na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče delež ločeno zbranih odpadkov vsako leto višji. Kljub vsemu pa še vedno obstajajo rezerve, saj smo se na lastne oči prepričali, kaj vse ljudje odlagajo v črne zabojnike.

Zavedati se je namreč potrebno, da je ločeno zbiranje določenih vrst odpadkov obvezno. Poleg tega z ločenim zbiranjem odpadkov poskrbimo, da manj odpadkov konča na odlagališču, odpadki, ki jih zberemo ločeno (papir, steklo, pločevinke in plastenke) pa se vrnejo v ponovno predelavo in postanejo koristne surovine.

Večinoma je ločevanje odpadkov ljudem že prešlo v navado, še vedno pa se precejšna količina odpadkov, ki bi jih sicer lahko zbrali ločeno, znajde v črnih zabojnikih, namenjenim zbiranju odpadkov, ki se jih ne da predelati. Da je temu res tako, smo se prepričali na lastne oči, saj smo obiskali Center za ravnanje z odpadki Dob, kjer so zaposleni Javnega komunalnega podjetja Prodnik izvedli sejalno analizo, s katero so preverili vsebino črnih posod za ostanek odpadkov. Rezultati so bili zanimivi, saj je analiza pokazala, da je bilo skoraj 50% takšnih odpadkov, ki ne sodijo v črni zabojnik.

Sejalna analiza
Sejalna analiza se je opravila na vzorcu mešanih komunalnih odpadkov, ki so jih s smetarskim kamionom pripeljali iz naselja v bližini Domžal. Ko so jih stresali iz kamiona, smo jih povprašali po teži. Odgovorili so nam, da je tokrat v kamionu 7.100 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov. Velik kup smeti je našim očem kaj hitro razkril, da v njem niso samo mešani komunalni odpadki, temveč še mnogo drugega, kar ne sodi tja. Ker bi bilo zelo zamudno, da bi sejalno analizo opravljali na takšnem velikem kupu odpadkov, se za to vzame vzorec odpadkov. Z bagerjem so zarinili v kup ter zajeli nekaj odpadkov in jih odpeljali na tehtnico, ki je pokazala 126 kilogramov. Ta številka je bila torej naš vzorec. Kljub temu, da se mogoče marsikomu ta številka ne zdi pretirana, je bil kup kar precejšen, delo pa zamudno.

Sejalna analiza.

Iz našega vzorca – kupa odpadkov je bilo potrebno ločiti vse odpadke, ki ne sodijo na ta kup. Čez dobro uro je iz enega kupa nastalo devet kupov različnih vrst odpadkov. Primarni kup pa se je zmanjšal za polovico. Rezultati so bili zelo zanimivi, saj je od 126 kilogramov pripeljanih mešanih odpadkov po analizi na tem kupu ostalo samo še 65 kilogramov. 61 kilogramov je bilo torej drugih odpadkov, za katere je sicer zagotovljeno in uveljavljeno, za nekatere pa celo obvezno, ločeno zbiranje.

Pa si poglejmo analizo:

• Mešani komunalni odpadki – 65 kilogramov (cca 400 litrov)
• Embalaža – 30 kilogramov (cca 700 litrov)
• Papir – 15 kilogramov
• Bio odpadki – 5 kilogramov
• Steklo – 4 kilograme
• Oblačila – 4 kilograme
• Gume – 1 kilogram
• Železo – 1 kilogram
• Nevarni odpadki – 1 kilogram

Graf: Sejalna analiza – julij 2015

Med odpadki največ prostora zavzame embalaža (pločevinke, plastične steklenice, polivinilaste vrečke …), kar se je na kupu tudi videlo. Glede takšnega rezultata fantje iz Javnega komunalnega podjetja Prodnik poudarijo, da uporabniki vedno lahko naročijo večji zabojnik za embalažo, menjavo pa opravijo brezplačno, prav tako velikost tega zabojnika ne vpliva na mesečno ceno storitve ravnanja z odpadki.

Med odpadki je bilo tudi veliko papirja, ki drugače sodi na ekološke otoke, kjer so za to tam postavljeni posebni zabojniki. Prav tako je s steklenicami. Najbolj je v oči zabodlo, da je bilo med odpadki kar nekaj odvržene hrane (kruh, mlada čebula, korenje …). Med kupom smeti je bilo tudi nekaj oblačil. Vodja CRO Dob, Tilen, nam pove, da v kolikor ljudje ne rabijo več oblačil in so še dobra, pa tudi marsikdo bi bil v današnjih časih le-teh vesel, da za to obstajajo posebni zabojniki, kjer se lahko odloži oblačila in gredo potem v prave roke. Doda, da se v njihovem centru za ravnanje z odpadki nahaja zabojnik, v katerega se lahko odda tudi tekstil, ki ni več uporaben, pomembno je le, da ni moker ali umazan. Kar se pa tiče železja in nevarnih odpadkov, pa jih lahko občani kadarkoli direktno pripeljejo na CRO Dob ali pa jih pripravijo za odvoz takrat, ko poteka odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, in sicer vsako pomlad in jesen.

Tehtnica je po analizi pokazala, da je od 126 kg pripeljanih primarnih mešanih odpadkov ostalo le-teh samo še 65 kilogramov.

Kot smo spoznali, z nepravilnim ločevanjem lahko celo kršimo predpise, predvsem pa otežujemo postopke nadaljnje predelave, povečujemo količino odpadkov na odlagališčih in tako bolj obremenjujemo naše okolje.

Za zaključek lahko mirno zapišemo, da še obstajajo rezerve. Samo pravilno je potrebno ločevati. To pa storimo tako, da odpremo pravi pokrov na zabojnikih. Čisto preprosto!