Ločeno zberemo nekaj več kot polovico vseh odpadkov

Predpisi zapovedujejo ločeno zbiranje odpadne embalaže, papirja, stekla in biološko razgradljivih odpadkov. Na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče je delež ločeno zbranih odpadkov vsako leto višji. V letu 2014 je bilo ločeno zbranih več kot 50 % vseh odpadkov, po obdelavi pa jih je na odlagališču končalo manj kot 20 %.

Odpadki, ki bi sicer končali na odlagališču, postanejo v drugačni obliki spet uporabni
Z ločenim zbiranjem odpadkov poskrbimo, da manj odpadkov konča na odlagališču. Poleg tega se odpadki, ki jih zberemo ločeno (papir, steklo, pločevinke in plastenke), vrnejo v ponovno predelavo in postanejo koristne surovine. Biološko razgradljive odpadke predelajo v kakovosten humus, za ločeno zbrane nevarne in kosovne odpadke pa je poskrbljeno tako, da ne predstavljajo nevarnosti za naravo in ljudi.

Graf Struktura odpadkov: Ločeno zberemo več kot polovico vseh odpadkov.

V črnih posodah še vedno več kot 20 % biorazgradljivih odpadkov
Kljub temu, da so rezultati ločenega zbiranja nad slovenskim povprečjem pa ne moremo biti čisto zadovoljni. Sejalne analize, s katerimi se občasno preveri vsebina črnih posod za ostanek odpadkov, so pokazale, da je kljub uporabi rjavih posod in/ali hišnih kompostnikov, v teh posodah še vedno preko 20 % biorazgradljivih odpadkov, zato možnosti za napredek pri izločanju bio odpadkov še obstajajo.

Rjavi zabojnik in/ali hišni kompostnik?
Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom na območju celotne Slovenije prepoveduje mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Ločevanje tovrstnih odpadkov je na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče urejeno z uporabo rjavih zabojnikov, del uporabnikov, predvsem tistih na bolj ruralnem območju, pa ima ločevanje in odlaganje biološko razgradljivih odpadkov urejeno kot kompostiranje v hišnem kompostniku.

Odvozi rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa na štirinajst dni. Uporabniki rjavih posod lahko biološko razgradljive odpadke (kot je na primer vrtni odrez) kadar koli brez dodatnih stroškov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob.

Graf Biološki odpadki: Letna količina zbranih biološko razgradljivih odpadkov znaša pribižno 5000 t.

Letna količina biorazgradljivih odpadkov se je ustalila pri količini cca 5000 t. Rahlo povečanje v letu 2014 lahko pripišemo ostankom drevja, pripeljanih po žledolomu.

Minimalne zahteve za kompostiranje
Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno le-te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki se odločijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika. Kompostnik, ki mora ustrezati vsem določbam Uredbe in Pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov, praviloma postavimo v senci ali polsenci, in sicer na vrtu ali v njegovi neposredni bližini. Biti mora v stiku z zemljo, stranice, ki ga obdajajo pa morajo dopuščati zraku, da kroži v notranjosti kompostnika. V kolikor se na kompostnik odlagajo tudi biološko razgradljivi kuhinjski odpadki, mora imeti le-ta pokrov. V primeru možnosti rjavega zabojnika in kompostnika svetujemo, da odpadke kot so meso, kosti in drugi prehrambni izdelki odlagate v zabojnik in se s tem izognete nevšečnostim kot so živalski obiskovalci kompostnega kupa ali neprijeten vonj.