Kaj razkrivajo nove raziskave o visoko predelanih živilih in kako se odreže Slovenija

Ena najvplivnejših medicinskih revij na svetu, The Lancet, je objavila obsežno mednarodno serijo znanstvenih člankov, ki opozarja na hitro rast in zdravstvene posledice visoko predelanih živil. Gre za živila, ki so močno spremenjena s tehnološkimi postopki, pogosto vsebujejo aditive, sladkor, sol in maščobe, hkrati pa imajo spremenjeno strukturo, ki vpliva na prebavo in zdravje.

Serijo je pripravila skupina mednarodnih strokovnjakov, ki želijo opozoriti na globalni trend naraščajočega uživanja takšne hrane in na to, da so obstoječe prehranske politike premalo učinkovite. Njihova sporočila so hitro zaokrožila po svetu, saj gre za področje, ki se dotika skoraj vsakega gospodinjstva.

Zakaj so visoko predelana živila problem?

Raziskave v seriji izpostavljajo, da škoda ni posledica le posameznih hranil, kot so sladkor ali sol. Pomembno vlogo imajo tudi sama struktura živil, hitra prebavljivost ter prisotnost različnih dodatkov in snovi, ki lahko prehajajo iz embalaže.

Uživanje takšne hrane je povezano z večjim tveganjem za kronične bolezni, med drugim:

• debelost
• sladkorno bolezen
• srčno-žilne bolezni

Del strokovne javnosti sicer opozarja, da je definicija visoko predelanih živil zelo široka, kar lahko metodološko zaplete raziskave. A v okviru Lancetove serije je bil dosežen jasen konsenz: države potrebujejo bolj odločne ukrepe, ki ne bodo usmerjeni le v posamezna hranila, temveč v celoten prehranski sistem.

Kaj pravijo podatki za Slovenijo?

Tudi pri nas so visoko predelana živila zelo razširjena. Raziskava Inštituta za nutricionistiko je pokazala, da jih je med prepakiranimi živili več kot polovica. V primerjavi z manj predelanimi izdelki imajo statistično slabšo hranilno sestavo: več sladkorja, več soli, več nasičenih maščob in manj beljakovin.

Mednarodni podatki kažejo, da prebivalci Slovenije že približno četrtino dnevnega energijskega vnosa dobijo iz visoko predelanih živil. Ta delež je podoben številnim evropskim državam, občutno višji pa je v Veliki Britaniji in ZDA, kjer presega polovico vse zaužite energije.

Na žalost zgodovinskih podatkov za Slovenijo ni, zato ne poznamo trenda rasti skozi čas, a strokovnjaki se strinjajo, da je delež visok in da bi morali o njem govoriti veliko bolj odkrito.

Kaj to pomeni za potrošnike?

Glavno sporočilo raziskav je preprosto: več kot je v prehrani svežih in minimalno predelanih živil, boljše so dolgoročne zdravstvene posledice. Strokovnjaki zato pozivajo k premišljenim nakupnim navadam, boljšemu označevanju živil in jasnejšim politikam, ki bi omejile prekomerno ponudbo visoko predelanih izdelkov.

Vir: The Lancet, Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko