Kaj pravijo kazalniki zdravja za občino Domžale?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil posodobljen vpogled v zdravje prebivalcev slovenskih občin. Kakšno je stanje v domžalski občini?

Kot navaja NIJZ, so pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami, v primerjavo s prejšnjo raziskavo pa na državni ravni opažajo izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Podatki kažejo, da se slovensko prebivalstvo stara, manj je delovno aktivnih, več pa je bolje izobraženih. Beležijo nižjo udeležbo nižjo udeležbo v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka in manj primerov klopnega meningoencefalitisa. Večina kazalnikov ostaja stabilna in brez večjih odstopanj od dosedanjih trendov.

Pozitivni kazalniki zdravja 

Veliko kazalnikov kaže na izboljšanje zdravja:

  • stalno upadanje bolezni neposredno pripisljivih alkoholu in stopnje bolnišničnih obravnav zaradi bolezni neposredno pripisljivih alkoholu,
  • večja uporaba pomoči na domu,
  • stalni trend zmanjševanja stopnje poškodovanih v transportnih nezgodah,
  • zmanjšal se je delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji,
  • napredek pri hospitalizacijah zaradi astme pri otrocih in mladostnikih,
  • manj hospitalizacij zaradi možganske kapi in srčnega infarkta,
  • manj zlomov kolka pri starejših osebah,
  • manj okužb s klopnim meningoencefalitisom,
  • trend zmanjševanja umrljivosti prebivalcev glede na občino stalnega prebivališča,
  • zmanjšanje števila samomorov,
  • manjše število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj.

Negativni kazalniki zdravja 

Na nekaterih področjih ostajajo izzivi:

  • povečana telesna masa odraslih,
  • okrepitev trenda naraščanja bolniške odsotnosti,
  • povečanje števila prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni,
  • povečanje števila prejemnikov zdravil za povišan krvni tlak,
  • povečanje števila prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi,
  • povišana stopnja novih primerov raka, predvsem zaradi raka pljuč.

Kakšni so podatki za občino Domžale? 

Ključne ugotovitve za domžalsko občino so naslednje:

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 16,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 20,5.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 1,9.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,7 na 1000, v Sloveniji pa 6,0.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 13 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,0.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 67,7 %, v Sloveniji pa 64,9.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je 72,0 %, v Sloveniji pa 72,5.

Zdravje prebivalcev je temelj kakovostnega življenja in trajnostnega razvoja družbe. Podatki kažejo, da je skrb za zdravje ključnega pomena tako na ravni posameznika kot skupnosti, zato je pomembno spodbujati preventivo, zdrav življenjski slog in enak dostop do zdravstvenih storitev.

Vir: NIJZ

Tagi