dr. Karl Salobir: Prehrana in staranje
V organizaciji Društva Šola zdravja in Knjižnice Domžale je v četrtek, 19. januarja 2017, v prostorih Knjižnice Domžale potekalo zanimivo predavanje o prehranjevanju v zrelih letih. Upokojeni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Karl Salobir je predaval o staranju kot biološkem procesu, o teoriji staranja ter o povezanosti staranja s prehrano in telesno aktivnostjo. Spregovoril je tudi o posebnosti prehrane starostnikov, najpogostejših pomanjkljivostih in o priporočilih za uravnoteženo prehrano starostnikov. Predavanje je sofinancirala Občina Domžale.
V uvodu je v imenu Društva Šole zdravja Domžale vse prisotne pozdravil dr. Franc Habe, nato pa spregovoril nekaj besed o predavatelju: »Upokojeni prof. dr. Karl Salobir, dr. vet. med, je bil od leta 1972 profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in sicer za humano prehrano na Oddelku za živilstvo in za prehrano živali na Oddelku za zootehniko. V času svoje poklicne poti, ki jo je leta 1959 začel na Katedri za prehrano živali na Biotehniški fakulteti, je veliko let delal na Razvojnem centru Agroemone Ljubljana in v Tovarni močnih krmil v Ljubljani. Od leta 2000 je v pokoju«.
V naši družbi pomeni prehod iz poklicnega življenja v pokoj vstop v "starostniško obdobje". Z biološkega stališča pa se proces staranja začne že po puberteti. Staranje je povezano s stalnim upadanjem fizioloških zmogljivosti. Prizadeti so skoraj vsi organi in celični sistemi. Zaradi velikih funkcijskih rezerv je človeški organizem sprva sposoben te spremembe popravljati z deljenjem celic, kar pa ne traja v nedogled. Pri starostnikih, ki živijo samostojno in neodvisno ter so telesno in duševno aktivni in zdravi, sprva ni pričakovati starostno pogojenih sprememb v preskrbi s hranljivimi snovmi. Šele za čas po 60. letih življenja se v skladu z aktualnimi raziskovalnimi projekti razpravlja o višjem vnosu vitamina B12 in vitamina D. V višji starosti se zmanjšata bazalni metabolizem in praviloma tudi fizična aktivnost. V skladu s tem naj bi se zmanjšal tudi vnos energije. To pomeni, da je treba vse bolj posegati po živilih z veliko hranilno gostoto in ostati fizično aktiven čim dlje. Tako so za starostnike izjemnega pomena za ustvarjanje vitamina D sprehodi na prostem, saj največ D vitamina ustvari sončna svetloba.
"V 70. letih življenja pogosteje prihaja do poslabšanja delovanja nekaterih organov. Obenem se močno poveča verjetnost bolezni. S tem se zmanjša njihova izkoristljivost ali povečajo potrebe. Problemi z zobmi pa lahko povzročijo, da osebe nekaterih živil ne uživajo več ali da jedi zavestno kuhajo do mehkega, s čimer se povečajo izgube hranil zaradi priprave. V skrajnem primeru se vnos hranljivih snovi nasploh zmanjša", je dejal dr. Karl Salobir.
Ljudje v visoki starosti so zelo heterogena skupina, razpršena od čilih in zdravih do betežnih starostnikov. Procesi staranja ne potekajo enotno, nanje vpliva tudi posameznikovo vedenje. Iz tega izhajajo individualne razlike v obsegu zmanjšanja funkcije organov in presnovnih funkcij, ki pridejo do izraza predvsem v visoki starosti.
"Kot organske snovi je treba v prvi vrsti omeniti beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate, ki jih s hrano vsak dan vnašamo v telo. Nekateri sestavni deli organskih snovi, npr. nekatere aminokisline ali maščobne kisline, so življenjsko pomembne, večina pa služi kot vir energije", je razložil predavatelj. Še veliko koristnih nasvetov in stvari smo izvedeli, ob predavanju pa nam je dr. Karl Salobir vse povedano tudi prikazoval na projekcijskem platnu.
Zato je za starostnike priporočljivo čim več gibanja na prostem, kolikor pač moči dopuščajo in redna šestkrat po malem na dan zaužita hrana ter zadosti tekočine. Ravno tekočina zaradi ne vnosa v telo povzroča dehidracijo pa tudi na videz ljudi, saj so nekateri videti pri šestdesetih kot mladeniči, drugi pa kot starci.
