Alzheimer Caffe: Glasbena terapija

Glasbe ne moremo ločiti od čustev. Ne spodbuja le telesa. Če deluje, zajame celega človeka, različne dele možganov, ter spomine in čustva, ki jo spremljajo. Glasbo lahko imenujemo poživljajoča umetnost. Vsi čutimo, da je glasba čarobna. Za ljudi z demenco je lahko zadnji vhod v njihov um. Deli možganov, ki skrbijo, da se spominjamo glasbe in se odzivamo nanjo, pri Alzheimerjevi bolezni in drugih vrstah demence niso prizadeti. Glasbeni spomin je med drugim jasen zaradi načina, kako glasba pride v možgane. Glasba lahko močneje vzpodbudi več delov možganov kot drugi dražljaji.

Na novembrskem srečanju Alzheimer caffe – pogovora o demenci, ki poteka v organizaciji Doma upokojencev Domžale, Knjižnice Domžale, Društva Spominčica – podružnica Domžale in Cvete Zalokar, so v četrtek, 21. novembra 2019, gostili delovni terapevtki v Domu upokojencev Domžale Tjaša Kobol in Jernejo Bernot ter Janka Velkavrha, člana Rotary kluba Domžale. Gostje so predstavili projekt glasbene terapije, ki poteka ob podpori Rotary kluba Domžale. Pogovor so podkrepili tudi s slikovnim materialom, ki se je vrtel na projekcijskem platnu.

Demenca je kronična duševna motnja, ki ne prizadene samo posameznika, ampak tudi njegovo ožje in širše družbeno okolje. Lahko je posledica nevroloških, fizioloških in anatomskih sprememb ter poškodb možganov. Njeni simptomi segajo na psihološko področje in se kažejo kot oslabitev spomina, mišljenja, jezikovnih sposobnosti, zaznavnih interpretacij, orientacije v času in prostoru, presoje, načrtovanja, obvladovanja čustev in motivacije, izvajanju najpreprostejših opravil in gibov do te mere, da je oseba priklenjena na posteljo in popolnoma odvisna od negovalcev. Tako je obravnava dementne osebe predvsem socialna, saj je potrebno taki osebi zagotoviti dostojno življenje, zanjo poskrbeti, ji ustvariti socialno okolje, ki prijazno in potrpežljivo sprejema bolnikovo pozabljivost in ostale nevšečnosti, ki jih prinaša napredovanje bolezni, ter ustvariti mehanizme, ki bodo vsaj delno nadomestili izgubljene funkcije.

Raziskave na Slovenskem kažejo, da je dementnih bolnikov v Sloveniji  čez  trideset tisoč, njihovo število pa se bo še povečalo, saj se bo pričakovana življenjska doba podaljšala za približno pet let, z njo pa se bo povečalo tudi število starejših oseb (za 35,4 %), kar bo prineslo povečano število oseb s simptomi demence (60,1 %) in število oseb, ki bodo potrebovale hospitalizacijo (42,6 %).

V pogovoru med gosti so obiskovalci izvedeli, da ima tudi glasbena terapija, kjer dementnemu bolniku predvajajo njemu znano glasbo, pozitivne učinke na vedenje dementnih oseb in zmanjšuje anksioznost. Poleg tega daje znana glasba občutek domačnosti ter spodbuja k spominjanju lepih in prijetnih trenutkov. Uporaba glasbe kot dejavnika, ki ga v okolju dementnega človeka lahko spreminjajo, je bila proučevana že v številnih študijah. Izkazala se je kot učinkovito orodje za blaženje vedenjskih sprememb dementnih ljudi, poleg tega je relativno poceni, njena izvedba pa je dokaj preprosta in vsem dostopna. Terapija s pomočjo glasbe je definirana kot kontrolirana uporaba glasbe in njenih vplivov na človeka z namenom izboljšanja fizične, psihične in čustvene integracije posameznika v procesu zdravljenja bolezni ali nezmožnosti.

Znano je, da ima glasba pozitiven učinke na zmanjševanje anksioznosti, izboljšuje razpoloženje in vpliva na sproščeno počutje ter pripomore k zmanjševanju bolečine in blaži vedenjske spremembe pri ljudeh z demenco. Uporaba glasbene terapije pri ljudeh z demenco, pa naj bi tudi dobrodejno vplivala na kvaliteto življenja in bila varovalni dejavnik pred depresijo. Glasbeno terapijo izvajajo posebej usposobljeni glasbeni terapevti. Ker pa le-teh v številnih okoljih primanjkuje, lahko določene vrste terapije izvajajo tudi ostali zdravstveni delavci, kot npr. medicinske sestre in delovni terapevti, če se dodatno izpopolnjujejo na tem področju.

Številne raziskave potrjujejo, da glasba neposredno spodbuja čustva, kar se odraža v fizioloških odzivih organizma. Čustva, ki jih doživljamo ob poslušanju ali izvajanju glasbe, vzburjajo globje, limbične možganske strukture. Del limbičnega sistema predstavljata hipokampus in amigdala. Za amigdalo velja, da je močno povezana s čustvovanjem in spominom. Prek amigdale dostopamo do človekovih čustvenih stanj in zapisov. Seveda pa prav preko besedil pesmi ali asociacij, ki se porajajo bo glasbi, neposredno vplivamo tudi na spomin. Večkrat se ob določeni pesmi, zaradi besedila ali melodije, zbudijo deli življenjske zgodbe osebe z demenco. In jo je zmožna in pripravljena tudi ubesediti …

Pogovor z gosti novembrskega Alzheimer caffea si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar