Toni Dragar, župan Občine Domžale: “Ohranjamo nadstandarde in strmimo novim izzivom naproti”

Z županom Tonijem Dragarjem smo se v intervjuju sprehodili skozi leto, ki se izteka, in pogledali v prihodnost. Tudi letošnje leto so zaznamovali številni projekti, največ na področju komunalne infrastrukture in tudi na področju družbenih dejavnosti. Med pomembnimi premiki, ki so se zgodili v letošnjem letu, je dogovor s Tušem oziroma hipotekarnimi upnicami o odkupu strateških zemljišč v središču Domžal. Tik pred iztekom letošnjega leta je občinski svet sprejel tudi proračuna za leti 2020 in 2021, ki sta podlaga za nemoteno delo in izvedbo projektov, oba pa sta bo besedah župana razvojno naravnana. Med večjimi predvidenimi investicijami so investicije v urejanje središča mesta. Gre za odkupe zemljišč, med katerimi je prioritetni odkup zemljišča pri trgovini TUŠ, velik proračunski zalogaj bo predstavljala tudi investicija v razširitev Zdravstvenega doma Domžale.

Za vami je prvo leto novega mandata. Se je ta začel po pričakovanjih in kako bi prvo leto opisali na kratko?

Še sam težko verjamem, da je za nami že eno leto novega mandata. Moja pričakovanja so vedno velika in vsak mandat znova me preplavi občutek odgovornosti, osredotočenosti in močne želje, da delo, skupaj z mojimi sodelavci, naredimo dobro. Dobro za vse občanke in občane občine Domžale. Področja, za katera je pristojna občina, delujejo dobro, poleg tega ohranjamo nadstandarde, ki smo jih imeli do zdaj in stremimo novim izzivom naproti. Kljub temu se nismo ustavili in se še naprej trudimo, da bi stanje v bodoče še izboljšali.

Kateri so bili tisti ključni projekti, ki so bili izvedeni v letošnjem letu in kako ocenjujte stanje v občini Domžale?

Vsak izveden projekt je kamenček v mozaiku pri gradnji našega prostora. Tako na družbenem kot tudi na investicijskem področju. Veliko je bilo narejenega na področju komunalne infrastrukture, ki se financira iz omrežnine, torej zamenjava vodovoda, kanalizacije, ureditev cest in pločnikov. Večji projekti, ki smo jih izvedli letos so zagotovo rekonstrukcije večjih cest (Kolodvorska cesta – 2. faza, rekonstrukcija ceste Dob–Češenik–Turnše–2. faza, Krtina–Brezje, Bišče–Selo, Ihan, Dolenje, Rova …), obnova vhoda v Športno dvorano Domžale, trije na novo zgrajeni športni parki ter investicijsko vlaganje v šole in vrtce. Na domžalskem stadionu in v športnem parku smo zamenjali umetno travo. Ogromno vlagamo v kulturno infrastrukturo in programe. Vsako leto zagotavljamo 350.000 evrov za sofinanciranje nabave gasilskih avtomobilov. Letos smo uvedli tudi denarni prispevek za novorojence v višini 390 evrov.

Na občinskem svetu ste ravnokar sprejeli proračuna za leti 2020 in 2021. Kaj konkretno prinašata?

Občinski svet Občine Domžale je prejšnji teden sprejel proračuna za leti 2020 in 2021, s tem smo dobili zeleno luč za izvedbo projektov in nemoteno delo. Oba proračuna sta investicijsko naravnana. Med večjimi predvidenimi investicijami so investicije v urejanje središča mesta. Gre za odkupe zemljišč, med katerimi je prioritetni odkup zemljišča pri trgovini TUŠ, velik proračunski zalogaj bo predstavljala tudi investicija v razširitev Zdravstvenega doma Domžale. V naslednjih dveh letih se predvideva izgradnja krožišča pri policiji in uresničevanje drugih ukrepov za umirjanje prometa v središču Domžal. Prihajajoča proračuna bo zaznamovalo tudi reševanje prostorske stiske v OŠ Domžale in OŠ Rodica, gradnja krajevnega doma v Študi, umestitev novega igrišča ob Prešernovi cesti, izgradnja igrišča na Pšati, vlaganje v cestno in komunalno infrastrukturo in drugo. Na področju gradenj in rekonstrukcij občinskih cest je v letu 2020 načrtovanih približno dvajset investicij v skupni vrednosti 3,8 milijona evrov. Na področju sanacij in izgradenj vodovodnega in kanalizacijskega omrežja pa je v letu 2020 načrtovanih več kot dvajset investicij v skupni vrednosti 3 milijone evrov. Celotni primanjkljaj naj bi v letu 2020 tako znašal dobrih 7,5 milijona evrov, v naslednjem letu pa se predvideva zmanjšanje primanjkljaja na dobre 4 milijone evrov.

V letošnjem letu je novo podobo dobil del Kolodvorske ceste v Domžalah, kjer je obenem malce spremenjen prometni režim?

S kakšnim namenom ste pristopili k takšni prenovi? S prenovo dela Kolodvorske ceste smo ta del ceste preuredili v javno površino prvenstveno namenjeno pešcem in kolesarjem, še vedno pa po tej cesti poteka enosmerni promet. Ne gre za navadno ureditev ceste s pločnikom, kot smo običajno vajeni, ampak gre za območje urejanja mirujočega prometa, takšne površine pa so prvenstveno namenjene pešcem in kolesarjem, ki nudijo tudi možnost za ulične dogodke in druženja.

Prenova Kolodvorske nakazuje, da v prihodnosti lahko pričakujemo urejanje središča mesta? Na kakšen način se boste lotili tega?

Tako je. S prenovo dela Kolodvorske smo v Domžalah dobili ‘nastavek’ urejanja mirujočega prometa, ki se bo v centru Domžal v prihodnjih letih še nadaljeval.

V letošnjem planu je bil tudi začetek prenove domžalskega kopališča, kar pa se ni uresničilo, saj so bile ponudbe izvajalcev del veliko višje od cene, ki jo je v javnem povabilu postavila Občina Domžale. Zakaj je prišlo do takšne razlike v ceni?

Za obnovo kopališča Domžale je Občina Domžale v letu 2016 pridobila idejno zasnovo, ki jo je izdelal arhitekturni biro Ravnikar Potokar, d. o. o. Na podlagi omenjenega projekta je bil izdelan investicijski program, ki ga je potrdil Občinski svet Občine Domžale v juniju 2018. Na javni razpis, ki ga je Občina Domžale maja 2019 objavila na portalu javnih naročil in v informacijskem sistemu e-JN, se je javilo sedem ponudnikov. Ponudbe so bistveno presegale ocenjeno vrednost investicije, vendar se cene oblikujejo na prostem trgu. Bistveni in odločilni razlog za tako veliko odstopanje pripisujemo trenutnemu stanju na slovenskem trgu gradbenih storitev in materiala, katerih cene so se samo lani dvignile za 20 do 30 odstotkov. Prav tako je ponudnikov storitev na trgu malo, zato imajo le-ti zaradi velikega dela bistveno višje cene.

Kako se boste sedaj lotili prenove kopališča in kdaj lahko pričakujemo realizacijo?

V nadaljevanju bo Občina Domžale pridobila strokovno študijo o dejanskih potrebah in vrsti kopališča v Domžalah ter izvedla nujna vzdrževalna dela na obstoječem kopališču.

Jeseni ste na občinskem svetu svetnike seznanili s prostorsko problematiko Zdravstvenega doma Domžale, s katero se bo treba v prihajajočem obdobju tudi spoprijeti, da bo javnemu zdravstvenemu zavodu omogočen dolgoročni razvoj, zaposlenim pa ustrezni delovni pogoji. Ena izmed rešitev, ki je bila tudi predstavljena na seji, je širitev obstoječega zdravstvenega doma. Kdaj lahko pričakujemo širitev zdravstvenega doma?

Projekt razširitve je eden izmed prihajajočih izzivov, ki čaka Zdravstveni dom Domžale in občine soustanoviteljice. Trenutno so temeljni dokumenti o nameri investicije še v pripravi.

Za kakšno investicijo gre? Kolikšen delež bo nosila Občina Domžale?

Gre za pomembno investicijo, ki bi rešila prostorsko stisko, s katero se zadnja leta ukvarja javni domžalski zdravstveni zavod. Delež občine Domžale je 56,16 odstotka.

Po letih prizadevanj je letos končno prišlo do dogovora s Tušem oziroma hipotekarnimi upnicami o odkupu strateških zemljišč v središču Domžal.

To je velik projekt, ki je na nedavni izredni seji prejel tudi zeleno luč s strani občinskega sveta. Pred kratkim smo uskladili vse elemente pogodbe, katere predmet je polovično solastništvo na ploščadi pred veleblagovnico in makadamskem parkirišču od Ljubljanske ceste do zdravstvenega doma. Zato v proračunih za leti 2020 in 2021 predlagamo ureditev ploščadi, ki bo arhitekturno sledila novi podobi Kolodvorske ceste.

Kako komentirate odločitev nekaterih svetnikov, ki, čeprav so javno izrazili potrebo po ureditvi središča Domžal, niso podprli oziroma so se vzdržali glasovanja o ključnem sklepu, ki bo omogočil podpis pogodbe in realizacijo prodaje?

Najbolje, da vprašate njih. Zdaj ne bodo imeli predvolilnega bombončka.

Kakšne konkretne načrte imate s temi zemljišči?

Na makadamskem delu predlagamo ureditev urejenega parkirišča, ki bo asfaltirano, imelo bo urejeno odvodnjavanje, zasajena drevesa itd. Na novem parkirišču bo veljal tudi nov režim, in sicer bo za določen čas parkiranje brezplačno, za dlje časa pa plačljivo, vendar še vedno v spodobnih zneskih. S tem se želimo izogniti tistim, ki zdaj na makadamskem parkirišču brezplačno parkirajo ves dan.

Eden izmed izzivov je zagotovo umirjanje prometa v središču Domžal. Kako se nameravate lotiti tega izziva?

Prenova drugega dela Kolodvorske ceste je le začetek pri ureditvi mirujočega prometa v Domžalah. V načrtu je kar nekaj projektov, ki bodo usmerjeni k ureditvi mirujočega prometa, obenem pa bodo ponudili tudi možnost za nove vsebine. Na Občini Domžale deluje projektna skupina za ureditev mirujočega prometa, ki jo vodi podžupanja mag. Renata Kosec. Ta bo proučila obstoječe idejne zasnove in projekte za ureditev središča Domžal, pripravila obširnejšo analizo stanja prometa v Domžalah in širše, pripravila priporočila oziroma ukrepe, s katerimi bomo uredili problematiko parkiranja v Domžalah, obenem pa bodo ukrepi usmerjeni tudi v to, da bo prostor postal prijaznejši za občanke in občane. Prihodnje leto se sprosti režim, ki je določen v garažni hiši, zato bo treba uvesti ukrepe, ki bodo promet preusmerili v garažno hišo. Naša želja je, da avtomobile parkirajo na zato namenjenih površinah in da je čim več površin prostih za pešce in kolesarje ter za zelene površine.

V letošnjem letu je bila v načrtu izgradnja krožišča pri policiji, vendar do realizacije ni prišlo, ker država ni zagotovila njihovega dela sredstev. Imate morda že kakšno informacijo, kdaj konkretno bo država zagotovila sredstva za izgradnjo tega krožišča?

Pri izgradnji krožišča pri policiji gre za križanje državne in občinske ceste, to pa zahteva več usklajevanj in načrtovanj finančnih sredstev, zato se je projekt prestavil za eno leto. V letu 2020/21 Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) načrtuje gradnjo krožišča na Ljubljanski in Kamniški cesti. Projekt je uvrščen v načrt razvojnih programov, nanaša se na križanje državne in lokalne ceste in je usklajen ter potrjen na državnem nivoju. Projektna dokumentacija je izdelana in pripravljena za izvedbo. Država naj bi v proračunih zagotovila del sredstev za sofinanciranje projekta. Po sprejemu državnega proračuna bo treba skleniti sporazum o sofinanciranju ter začeti s postopki za izbor izvajalca in v nadaljevanju z gradnjo.

Po mojih informacijah naj bi z državo oziroma Direkcijo za infrastrukturo potekali konkretni pogovori o gradnji podhoda pri železniški postaji Domžale, ki naj bi ga zgradili v okviru rekonstrukcije železniške postaje, sredstva za izgradnjo pa naj bi zagotovila država. Kako daleč so pogovori in kdaj konkretno lahko pričakujemo to investicijo?

Z Direkcijo za infrastrukturo na to temo potekajo pogovori že kar nekaj časa. V okviru rekonstrukcije železniške postaje je za nas zanimiv podhod med SPB-jem in Osnovno šolo Venclja Perka, ki bi zagotovil povezavo z zahodnim delom Domžal. Zanima nas predvsem, koliko znaša naš vložek, hkrati pa je naša želja, da se na vhodu in izhodu poleg stopnic in dvigala zgradijo tudi klančine. Poleg tega je treba dogovoriti sistem upravljanja podhoda, urediti etažno lastnino in občina mora dati soglasje za ureditev železniške postaje, kjer bi se prestavljali tiri in dvignila višina peronov, ki bi bila prilagojena nivoju novih vlakov. Investitor tega projekta je država in ni vse odvisno od nas, tako da težko časovno karkoli napovem. Ko bo državni proračun sprejet, bomo nastopili agresivno, ker tisti, ki bo imel prej vse pripravljeno, bo dobil del te pogače. Po mojem mnenju bi v prihodnjem letu lahko potekalo predvsem urejanje dokumentacije, leto pozneje pa bi se lahko začela gradnja.

Lani ste na občini naročili projekt celovite energetske sanacije za stanovanjsko-poslovni objekt SPB1, ki ste ga nato predali upravniku objekta. Je bil s strani lastnikov že morda narejen kakšen korak v smeri sanacije objekta?

Dokumentacijo, ki smo jo pripravili, smo predali. V SPB-ju so se najprej odločili za zamenjavo energentov in ureditev kotlovnice. Hkrati smo se zavezali, da bo Občina Domžale še pred prenovo financirala tudi požarno študijo in statično presojo, ki bosta narejeni letos in prihodnje leto. Toliko lahko naredi občina, vse ostalo je stvar stolpiščnih odborov, rezervnih skladov. Vsak vhod ima projektantsko oceno investicije v energetsko sanacijo, od strehe do fasad in ostalega, tako da zaenkrat čakamo na odločitev lastnikov. Bomo videli, kaj bo prinesel tudi novi stanovanjski zakon, po katerem naj bi bila za odločitev o taki zadevi potrebna le 75-odstotna večina lastnikov stanovanj in ne več 100-odstotna. Upam, da bodo imeli tako upravniki kot stanovalci dovolj modrosti, da se bodo odločili za sanacijo, navsezadnje gre prav za stanovalce.

V občini Domžale smo letos dobili tri nove parke, ki so več kot dobrodošli. Lahko v prihodnosti pričakujemo še kakšne takšne investicije in kje konkretno bo zrasel kakšen nov park?

Uredili smo športni igrišči Nakrtin na Krtini in Hrastje v Depali vasi, zelo dobro je sprejet novi park Martina Krpana v središču Domžal. Nov športni park v prihodnje načrtujemo tudi na Pšati, umeščamo pa tudi novo igrišče na Prešernovi cesti.

Kateri so poleg širitve obstoječega zdravstvenega doma tisti večji projekti, ki se jih boste lotili v prihodnjem letu?

S širitvijo zdravstvenega doma bo veliko dela, pa ne samo finančno gledano, ampak tudi glede sodelovanja z ostalimi štirimi občinami, ki so solastnice. Naši pravniki pravijo, da je najlažje zgraditi, vse ostalo po tem je pa težko. In imajo prav. Županja in župani vseh petih občin (Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica, Moravče) se srečujemo vsak mesec in verjamem, da bomo uspešno reševali vse zadeve v povezavi s širitvijo Zdravstvenega doma Domžale. Ocenjena vrednost investicije je približno 10 milijonov evrov, kar ni majhna zadeva, niti za Domžale. Trenutno se soočamo s prostorsko stisko v šolah. Gradimo prizidke, odpiramo nove in podružnične šole, vendar se nam vedno hitro pojavi nov problem, predvsem s spremljajočimi prostori, kot so kabineti, zbornica, kuhinja in jedilnica. Zato bomo v prihodnjem letu poleg običajnih manjših investicij v družbeno infrastrukturo razširili jedilnico na OŠ Domžale in OŠ Rodica, na slednji tudi kuhinjo. Z ostalimi občinami se dogovarjamo tudi za sanacijo osnovne šole Roje. Gre za kompletno prenovo, tako energetsko sanacijo kot ureditev novih prostorov, podstrešnih učilnic, jedilnice itd. Upam, da se nam uspe v prihodnjem letu dogovoriti za obseg obnove in v letu 2021 urediti dokumentacijo. V kratkem začenjamo s študijami glede šole na Viru, ki ves čas visi v zraku. S to šolo bi razbremenili šole na Rodici, v Dobu in Preserjah, razmišljamo fazno – najprej bi začeli z devetimi razredi, v nadaljevanju, če bi se pokazala potreba, z osemnajstimi razredi itd. Šola bi prišla na vrsto, ko bo glavnina financiranja zdravstvenega doma pod streho. Poleg tega smo prebivalcem Vira dolžni še telovadnico. Ves čas vzdržujemo tudi ostale šole – v podružnični šoli Ihan moramo preurediti prostor za še dve učilnici, ker bo tolikšen vpis, na šoli v Preserjah moramo preurediti še tisti del strehe, ki še ni bil. Nameravamo urediti ploščad pred veleblagovnico, to bo eden večjih posegov, kjer bosta zelo pomembni arhitektura in namembnost. Upam, da bomo uspeli urediti že del makadamskega parkirišča. Še ena gradnja bo poteka – la, in sicer smo končno dobili soglasje vodarjev za gradnjo doma krajanov v Študi, ki naj bi se začela v 2020 in končala v 2021. Problem s soglasjem je nastal zaradi 500-letnih voda. Zdaj smo dobili študijo, da mlinščica na tistem območju ni tako nevarna, da bi 500-letne vode ogrožale stavbo. Dom bo večnamenski, namenjen tako gasilcem kot krajanom, krajevni skupnosti, društvom, z vadbiščem za gasilce in otroškim igriščem, in bo postal krajevni center, kakršnega Študa še nima. Ukvarjali se bomo tudi s kolesarskimi stezami oziroma povezavami, o čemer sva govorila že prej, in kjer pričakujemo nove izzive. Ob tem naj dodam, da v okviru urada župana pripravljamo tudi službo za evropske projekte. Na vsakem oddelku občine nekdo dela nekaj v zvezi z evropskimi razpisi in to je treba prenesti na eno mesto. Ne samo na evropski, ampak tudi na državni ravni se da pridobiti marsikatera sredstva, zato potrebujemo strokovnjake, ki bodo osredotočeni samo na ta del. Obnovili bomo domžalsko policijsko postajo, ki ima zelo dotrajane prostore, zato za obnovo namenjamo 300.000 evrov v prihodnjih dveh letih.

Kulturno dogajanje v domžalski občini je izredno bogato in raznoliko, pri čemer za največji delež programa poskrbi Kulturni dom Franca Bernika. Ob tem pa se je v zadnjih letih pokazala potreba po širitvi oziroma rešitvi, ki bi prinesla večjo dvorano z večjim številom sedežev. Je mogoče že znana kakšna rešitev ter na kakšen način in kdaj bi se lotili tega projekta?

Kar zadeva prenovo kulturnega doma, moramo dom, kjer so zdaj parkirišča, najprej umestiti v prostor. Lastnik tega območja namreč ni Občina Domžale, ampak je skoraj vsak teden drugo podjetje, saj se na ta način izogibajo postopku razlastninjenja, ki smo ga sprožili. Vse poteka zelo počasi. Mi bi to območje radi odkupili in tja umestili prizidek h kulturnemu domu ali pa kar nov kulturni dom na tem istem mestu. Porajajo se tudi ideje, da bi nov kulturni dom zgradili kje drugje, v obstoječem pa zgolj prenovili dvorano. Dejstvo pa je, da je obstoječi kulturni dom premajhen za vse dejavnosti in prireditve, ki v njem potekajo. Naša ideja je, da najprej pripravimo zemljišče in okolico, kjer je zdaj parkirišče, na tem območju zagotovimo dovolj parkirnih mest, morda tudi z garažo pod zgradbo, ki bi bila v obliki črke L in bi imela dve nadstropji – v prvem bi bile sejne sobe, pisarne itd., pod tem pa dvorana. Seveda pa, kot sem že dejal, je pogoj lastništvo, pa tudi finančna zmožnost občine, saj prihaja obdobje večjih investicij, predvsem imam v mislih prenovo Zdravstvenega doma Domžale, ki bo, tudi finančno, zelo obsežna investicija.

Letos ste si na Občini Domžale zamislili december malce drugače. Poleg tega, da ohranjate tradicionalne dogodke, ste želeli ponudbo malce posodobiti, ki jo prinaša novost – butično in praznično okrašeno Čarobno mesto. Kako je prišlo do te ideje in kaj konkretno prinaša ta novost?

Ideja, da bi obudili Slamnikarski park ob Občini Domžale, se nam je porajala že nekaj časa, in letos je čas, da jo uresničimo. Konec leta Domžale še bolj zaživijo in se pokažejo v svojem sloganu – prostor zadovoljnih ljudi. Letos smo si zamislili december malce drugače. Ohranjamo dogodke, ki so dobro obiskani in v katere verjamemo, smo si pa zaželeli posodobiti ponudbo oziroma jo še bolj približa – ti našemu mestu. Letošnja novost je butično in praznično okrašeno Čarobno mesto Domžale z akustičnim paviljonom, znanimi slovenskimi napevi, odlično glasbo, otroškimi predstavami, v lesenih hiškah pa praznično gurmansko in darilno ponudbo. Potrudili smo se, da bo vsak od vas našel nekaj čarobnega zase in svoje najbližje. Vabljeni v Domžale, v praznični objem čarobnosti.

Kaj bi za konec ob prihajajočih praznikih in novem letu sporočili občankam in občanom?

Vsem želim, da bi bili zdravi, uživali v življenju in imeli tudi kanček sreče. Da bomo skupaj še naprej soustvarjali to našo občino in se ves december družili v našem čarobnem mestu ter tudi v prihodnjem letu sodelovali pri vseh ključnih odločitvah. Za konec pa dobrodošli na vseh naših decembrskih prireditvah in uživajte v naši občini – naj ostane prostor zadovoljnih ljudi.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Teja Hauptman