Marija Ignjatović, specializantka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki je bila v ponedeljek, 12. marca 2018, gostja pogovornega večera v Knjižnici Domžale, je med drugim opozorila na zgodnje znake rakov prebavil, načine odkrivanja in zdravljenja ter lajšanja neželenih učinkov zdravljenja. Pogovorni večer sta organizirali Združenje EuropaColon Slovenija ter Knjižnica Domžale. Odlično predavanje, ki je potekalo s prezentacijo slik na platnu, se ga je udeležilo veliko število obiskovalcev, je dalo odgovore na marsikatero vprašanje, ki si ga posamezniki zastavljamo ob prvih znakih vidnih sprememb v telesu.
V uvodu se je predstavilo Društvo Europacolon Slovenija, Združenje za boj proti raku debelega črevesa in danke. Nekaj besed o društvu je povedala predsednica Ivka Glas. »Združenje deluje kot neprofitna in neodvisna organizacija civilne družbe, namenjena predvsem pomoči bolnicam in bolnikom z rakom debelega črevesa in danke. Želimo združiti in povezati bolnice in bolnike, ki se ali s to boleznijo šele srečujejo ali pa so že uspešno zaključili zdravljenje, njihove svojce, zdravnike, politike in medije, skratka vse, ki se želijo vključiti v humanitarno organizacijo in se boriti proti bolezni, ki v postaja vse širši družbeni problem v evropskem in tudi slovenskem prostoru,« pravi Ivka Glas.
Predstavila sta se tudi Nada Lomovšek, ki je preživela raka debelega črevesa v drugem stadiju in Samo Podgornik, ki je preživel z razširjenim rakom. Oba sta že nekaj let od operacije in se počutita dobro. Oba pa sta si enotna, da ko te doleti ta »nesreča«, moraš 100% zaupati sebi in zdravnikom ter se nenazadnje držati strogih pravil, da ozdraviš. Seveda je beseda nanesla tudi na presejalni program SVIT, ki ga žal zaradi sramu ali pa drugih vzrokov povabljenci ne prakticirajo preveč, saj se programu odzove nekaj več kot polovica povabljenih. Povabljeni pa so vsi moški in ženske od 50. do 74. leta starosti.
Pogovorni večer v Knjižnici Domžale na temo raki prebavil. Sledilo je predavanje Marije Ignjatović, specializantke internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Debelo črevo in danka sta del prebavnega sistema. Tu poteka vsrkavanje hranil in tekočine, prav tako tudi izločanje prebavljenih in neprebavljenih snovi iz organizma. Debelo črevo zavzema daljši del v trebušni votlini, danka pa približno zadnjih 15 centimetrov debelega črevesa. Če se celice v debelem črevesu ali danki začnejo nenadzorovano deliti, nastane tumor. Tumorji so lahko benigni ali maligni. Benigni tumorji ne povzročajo večjih težav. Rastejo lokalno, ne zasevajo v druge dele telesa in se običajno po operativni odstranitvi ponavadi ne ponovijo. Maligne tumorje debelega črevesa in danke imenujemo tudi rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak. Rakave celice se razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko prek krvi ali limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva. Rak debelega črevesa in danke je bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo. V Sloveniji je po pogostnosti pojavljanja prvi najpogostejši rak, če upoštevamo oba spola, in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Večinoma zbolevajo ljudje po 60. letu, lahko pa se pojavi že prej. Rak debelega črevesa in danke je ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, ko se še ni razširil iz črevesa drugod po telesu. Zato je zelo pomembno, da prepoznamo prve znake in simptome bolezni ter takoj poiščemo zdravniško pomoč. Tu pa pomaga program Svit, ki lahko odkrije raka že v zelo zgodnji fazi in po operaciji preživi bistveno več pacientov.
»V Sloveniji za rakom debelega črevesa in danke vsako leto zboli več kot 1400 Slovenk in Slovencev. Zavedamo se, da so le organizirani bolniki lahko deležni boljše poučenosti in informiranosti o sami bolezni ter pravočasno seznanjeni o pomenu preventive pri zgodnjem odkrivanju bolezni. V združenju se bomo zato zavzemali, da bi bili vsi bolniki deležni pravočasne, hitre in učinkovite diagnostike ter najsodobnejšega zdravljenja. Naše osnovno vodilo je preprečevati umiranje zaradi raka debelega črevesa in danke, izboljševati kakovost življenja bolnikov ter nuditi podporo vsem, ki jih ta bolezen kakor koli prizadeva,« je povedala Marija Ignjatović.
Marije Ignjatović, specializantke internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Tako smo slišali, kako velik je problem raka na debelem črevesu in danki, kakšni so dejavniki tveganja, kako se bolezen pokaže, kako potekajo preiskave, ko se ugotovi prisotnost raka, ter seveda na koncu zdravljenje. Ker k raku prebavil spada tudi želodec ter slinavka, je beseda nanesla tudi na ta dva pomembna organa. Tako smo slišali, kakšni so dejavniki tveganja za nastanek raka na želodcu, kdaj moramo obiskati zdravnika, ter seveda zdravljenje, ki pa je odvisno od razširjenosti bolezni.
Tudi o raku trebušne slinavke je gostja večera povedala kar nekaj besed. Raka na trebušni slinavki praktično za zdaj ni ozdravljiv. Zboli pa okoli 350 bolnikov. Hitro se razširi na sosednje organe ter tvori zasevke v oddaljenih organih. Ponavadi ga odkrijejo šele takrat, ko je že v napredovalni fazi. Največji dejavniki tveganja so starost, prehrana, alkohol, kajenje ter sladkorna bolezen obeh tipov. Simptomi pa so: bolečina v trebuhu, ki se pogosto razširi na hrbet, nelagodje v trebuhu in občutek slabosti, zlatenica, rumena in srbeča koža, temna voda in svetlo blato, izguba apetita in telesne teže ter utrujenost. Zdravljenje raka slinavke je odvisno, kdaj so ga odkrili. V zgodnji ali že razširjeni fazi. Preživel bi na eden od petih bolnikov. Še veliko smo izvedeli o raku na prebavilih. Obiskovalci so imeli tudi možnost vprašati gostjo večera o raznih stvareh glede raka, na kar jim je gostja z veseljem odgovarjala.
Avtor: Miro Pivar; Foto: Miro Pivar
