Spominska slovesnost na Šipku

V nedeljo, 8. avgusta 2021, je na Šipku potekala slovesnost ob 78–letnici ustanovitve VI. slovenske narodne osvobodilne udarne brigade »Slavka Šlandra».

Prireditve v organizaciji ZB NOB Lukovica in soorganizaciji ZB NOB Kamnik, Domžale, Celje, Mozirje, Žalec in Moravče, so se udeležili številni gostje: predsednik pokrajinskega sveta ZZB NOB osrednjeslovenske regije Jože Kosmač, podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar, predsednik ZB NOB Kamnik Dušan Božičnik in drugi predsedniki in predstavniki občinskih in krajevnih odborov ZB, predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, še živeča tovarišica Valerija Skrinjar.

Kulturnem programu in položitvi venca je sledil slavnostni govor županje Občine Lukovica, mag. Olge Vrankar, ki se je dotaknila zgodovinskega dogajanja izpred 78 let, ko je bila na Šipku nad Blagovico, 6. avgusta 1943, ustanovljena VI. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Slavka Šlandra. Komandant je bil Janko Sekirnik – Simon, komisar pa Mitja Ribičič – Ciril. Brigada je bila ustanovljena, da nemškim okupacijskim enotam onemogoči prometne zveze v Črnem grabnu, Tuhinjski dolini in Zgornji Savinjski dolini. Celoten govor županje si lahko preberete v nadaljevanju.

************************************************

Spoštovani udeleženci današnje spominske slovesnosti, spoštovani vsi zbrani.

Začetek 3. desetletja v 3. tisočletju, leto 2021, Slovenci zaznamujemo s številnimi prelomnimi zgodovinskimi spomini in obeležji. Novejši zgodovinski vrtinci so nas srečno pripeljali v samostojno državo, o kateri so si upali sanjati le naši največji preroški utemeljitelji našega narodnega zavedanja. Narod si je »pisal sodbo sam«: skozi tisočletno naravno moč in zorenje, s ciljem preživetja v neprestanih vojnih vihrah in preizkušnjah. Narod je trpel in obstal zaradi ljubezni in navezanosti do svoje zemlje, ki ji je daroval poslednje kaplje krvi in znoja. Zgradil je svoj zgodovinski obraz, na temeljih kulture, s svojo knjigo, poezijo, in se dokazoval v prelomnih zgodovinskih odločitvah. Z žrtvami in razklanostjo, s pogumom, a vedno z neomajno vero v prihodnost.

Evropska civilizacija je globoko zaznamovana z dvema svetovnima morijama, ki sta segli v sleherno slovensko vas, v sleherno družino in jo v temeljih pretresli.

Zbrani smo na mestu ustanovitve Šlandrove brigade oz. VI. Slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Slavka Šlandra, tukaj na Šipku, v zavetju prostranih gozdov, ki so postali neprebojni objem partizanskega gibanja, upornikov proti barbarskemu nacizmu z načrtovanim izbrisom naroda. Borci so v nečloveških razmerah verjeli v zmago pravice in v nov, boljši svet. Partizanske enote so postale priznani del zavezniških sil, ki so po šestih letih z milijonskimi žrtvami zlomile imperialistično os.

Prav je, da se spoštljivo priklonimo žrtvam, ki so zajete v njihovi osebni tragiki in v tragiki slovenskega naroda, ki zdaj v novem tisočletju gradi svojo identiteto na vrednotah zahodne civilizacije. Z miroljubnim humanističnim programom Zdravljice, kakršne nima svet. Te vrednote naj prežarjajo našo samozavest, ponos in pogum za nepredvidljive čase, s povsem novimi problemi preživetja in neznanimi preizkušnjami. Poklonimo se slovenskim vasem, samotnim gomilam, vsem obeležjem, kjer se je nasilno pretrgalo mlado življenje, s pietetnim trenutkom tišine. Za naše novo upanje, ki nam vre iz vaškega korita vasi Koreno nad Krašnjo, kjer je v živem ognju zgorela mirna vasica z 20 moškimi vred.

Naš domači pesnik, partizan in občutljivi pesnik Peter Levec, jim je postavil nesmrten spomenik:

“Težek, bolesten spomin
stiska samotno srce.

Angel na grobu kleči,
angel z razbito glavo.

V vaškem koritu pa vre
in peni se bistri studenec-
v njem partizani gase žejo si mimogrede.”

Zajemajmo tudi danes iz tega vrelca novega življenja, ohranjajmo spoštljiv spomin na vse mrtve in usmerjajmo svoje moči za državotvorni patriotizem in enotnost. Vprašajmo se s pesnikovim krikom: O, domovina, te ljubimo dovolj?

Vsem tistim, ki so v preteklosti sledili ideji svobode in pravičnosti, se odločili za oborožen upor proti okupatorju ter so za to dali svoja življenja, pa naj bo večna HVALA in naj počivajo v miru. Njihovo junaštvo v vojni za mir je nam navdih za junaštvo v miru proti vojnam.

************************************************

Na zbornem mestu so se zbrali Kamniški, Zasavski in Savinjski bataljon. Skupaj so šteli 350 starih borcev in okrog 400 novincev; imeli so le 287 pušk in 12 strojnic. Brigada je imela poseben pomen, ker je delovala na območju, ki ga je Hitler hotel vključiti v nemški rajh. Poimenovali so jo po Slavku Šlandru, predvojnem organizatorju partijskih organizacij na Štajerskem ter začetniku oboroženega boja. Gestapovci so ga ustrelili že 24. avgusta 1941 – aretirali so ga v Mariboru, ko je poskušal iz zapora rešiti Slavo Klavoro. Brigada se je takoj po ustanovitvi premaknila na Menino planino, kjer je pripravila veliki miting. Premiki brigade so bili potrebni, da bi se izognili morebitni nemški hajki, saj je bilo v enoti veliko neoboroženih novincev. Po osmih dneh je doživela ognjeni krst. Jeseni 1943 ni nobeni drugi brigadi v Sloveniji uspelo toliko ofenzivnih akcij kot prav Šlandrovi brigadi, zato je kmalu dobila naziv udarna brigada. Poleg bojnih akcij je nenehno skrbela za mobilizacijo novih borcev, njihovo vojaško usposabljanje in politično vzgojo. Imela je razvito kulturno prosvetno dejavnost, v njej je deloval eden najboljših medvojnih in povojnih slovenskih pesnikov Peter Levec – Boris.

Avtor: Marjan Križman; Foto: Dušan Božičnik