Slovesno odprtje prostorov Gorske reševalne službe Kamnik

Društvo GRS Kamnik je 30. septembra 2022 ob stoletnici organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem slovesno odprlo svoje nove prostore in napovedalo projekt center za gorsko reševanje.

Kot je uvodoma povedala tajnica društva Irena Mušič Habjan, vse obiskovalce gorske reševalke in gorski reševalci z veseljem in ponosom naposled gostijo na dvorišču obnovljenih prostorov Društva Gorske reševalne službe Kamnik. Letos je leto dveh pomembnih obletnic in sicer 110 let gorske reševalne službe na slovenskih tleh z ustanovitvijo prve rešilne postaje v Kranjski Gori 16. junija 1912, deset let kasneje 22. junija 1922 je prišlo do ustanovitve rešilne skupine na kamniškem: »Ivan Krivec, gospodar koče na Kamniškem sedlu, se oglasi z naročilom – ali bolje s prošnjo SPD – Francetu Erjavšku, naj zbere fante, ki so sposobni reševati v gorah. Ustanovi naj »rešilno skupino«, kot gorski vodnik pa naj bo njen vodja. France se zaveda, da je to delo prostovoljno in dokaj tvegano, zato izbere takšne, ki jim zares nobeno delo ni odveč. Poleg bratov Toneta, Petra in Lojzeta pritegne še sorodnike in prijatelje. Izbrani so France Ajdovec – Rezmanov, Franc Balantič, Jože Gradišek – Pavlečev in Janez Kočar – Pogačarjev. Reševalno skupino ustanovi v Stahovici. Slovensko planinsko društvo sklene, naj ta skupina deluje v okviru njegove Kamniške podružnice kot rešilna postaja. Njen načelnik naj bo Maks Koželj, ki kot dvojni tajnik prav dobro pozna vse člane postaje in še posebno štiri brate Erjavške. »

Lepo obnovljeni lastni prostori DGRS Kamnik

Slovesno odprtje lastnih prostorov lepo zaokrožuje praznovanje 100-letnice organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem, ki so ga začeli z izdajo jubilejnega koledarja, nadaljevali s tiskovno konferenco, predstavitvijo njihove dejavnosti s fotografsko razstavo v središču Kamnika in slavnostno akademijo v Domu kulture. Jubilejno leto bodo zaključili s fotografsko razstavo na gradu Zaprice 5. oktobra in izdajo knjige o delu, aktivnostih, reševanjih in ljudeh njihovega društva. Od skromnih začetkov v času bratov Erjavškov se je po drugi svetovni vojni gorsko reševanje na Kamniškem začelo bolj razvijati. Potreba po večjem znanju, vključevanje alpinistov v postajo, uporaba boljše opreme so bili vodilo razvoja. Postaja GRS Kamnik je v teh letih večkrat selila svoje arhive in skupno opremo iz hiše v hišo po Kamniku, z osamosvojitvijo in odcepitvijo iz Planinskega društva Kamnik se je s Šutne 42 preselila na Perovo 20 in tam ostala do konca leta 2018. V simbolnem pomenu je tabla Rešilne postaje Slovenskega planinskega društva, ki je bila nekdaj pritrjena na pročelju gostilne Erjavšek v Stahovici, končno našla svoje mesto na našem novem domu s hišno številko Fužine 74, 1241 Kamnik.

Slavnostnega odprtja se je udeležilo veliko ljubiteljev gora.

Kakšno pot, ki so jo začeli njihovi predhodniki, je tabla prehodila, in imela na tej poti precej izzivov, je orisal predsednik gorske reševalne službe Kamnik Srečo Podbevšek, ki je povedal: »Lahko rečemo, da je danes velik dan za GRS Kamnik in tudi za gorsko reševanje. Naša zgodba se je začela pred sto leti in danes smo prišli do prelepih prostorov. Te dni smo dobili sodni izpis za našo parcelo in nakup nepremičnine, tako da lahko rečemo, da smo zdaj v svojih prostorih, na svoji zemlji. Hribovci smo vedno sanjali o lepih stvareh, o tem, kako bomo hodili po hribih in bili med seboj prijatelji, ko je avtobus v Kamniško Bistrico vozil le dvakrat na dan. Takrat je reševanje potekalo počasno, zamudno in težko. Zdaj je popolnoma drugače, reševanje smo spravili na višji nivo, smo že na pol profesionalci. Dejstvo je, da je GRS tekom let razvila doktrino, na katero smo ponosni, uvajala je tehnološke novitete in nova spoznanja. V preteklih časih, ko bi morda lažje prišli do svojih prostorov, smo se ukvarjali bolj z vsebino. Danes, ko imamo res dobre pogoje za svoje delovanje smo se odločili, da bomo več delali tudi na področju preventive, da se bomo prilagajali pogojem, ki so danes v naši družbi. Tako imamo namen vsebinsko zapolniti prostore in da se bomo odpirali navzven, napovedali smo projekt center za gorsko reševanje. Poskušali bomo vrniti, kar je bilo vloženega v nas. Kjer je volja, tam je pot in prav je, da hodimo po poti, ki nas ne bo pripeljala v slepo ulico. Kamniška GRS se je vedno ukvarjala s humanitarnimi zadevami, ljudem smo pomagali neglede na to, iz kakšne sredine so prihajali, ali so bili revni ali bogati, črni ali beli, ne glede na njihov status, vse smo reševali vedno s humanitarno noto. Ko smo dobili to stavbo, je bila razvalina, v kateri je bilo nekdaj skladišče pirotehničnih sredstev. Ugotovili smo, če sami ne bomo zagrabili, ne bo iz tega nič in tako smo se lotili dela. Med zbiranjem donacij smo ugotovili, da nas družba in ljudje res podpirajo. Na prireditvah smo zbrali toliko sredstev, da smo uspešno začeli in s tem spodbudili tudi Upravo RSZR in občino, da smo pravi, da sredstev ne zapravljamo in v dobrih treh letih nam je uspelo. Hiša ne sme biti nikoli do konca narejena, ker takrat že začne propadati. Kljub temu, da še ni do konca narejena, jo imamo za našo in za pravo. Upam, da jo bo mlada generacija dopolnila in ohranila človečnost.«

Nagovor predsednika DGRS Kamnik Sreča Podbevška pred gosti (z leve): Miha Primc, podpredsednik GRZS, Matej Slapar, župan občine Kamnik, mag. Stanislav Lotrič, namestnik generalnega direktorja URSZR in dr. Gregor Dolinar, predsednik GRZS.

Za reševanje in pomoč so kamniški gorški reševalci na voljo na območju občin Kamnik, Domžale, Komenda, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin, torej na porečju Kamniške Bistrice. Po besedah Podbevška večino intervencij opravijo na območju občine Kamnik, ki ima največ težko dostopnega in zahtevnega terena Kamniško-Savinjskih Alp. Društvo je vse od ustanovitve leta 1922 močno vpeto v lokalno okolje in tako danes že tradicionalno dobro sodelujejo s Policijsko postajo Kamnik, Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik, gasilskimi društvi iz občine Kamnik, družbo Velika planina in ostalimi društvi v občini Kamnik. Zelo uspešno je tudi sodelovanje s Planinskim društvom Kamnik in alpinističnim odsekom, od koder tudi izhaja večina njihovih članov. Na več področjih vzorno sodelujejo z Občino Kamnik in Civilno zaščito Kamnik, ki jim nudita ustrezno podporo.

Skladišče tehnične opreme.

Župan Občine Kamnik Matej Slapar je odprtje pozdravil: »Ne le, da je danes poseben in velik dan za članice in člane društva, danes je velik dan za celo občino! Ker ste gorske reševalke in reševalci tisti, ki vedno znova pridete na pomoč potrebnim v gorah. To ni samoumevno, to so velika dejanja. To opravljate, ko greste zvečer od doma od svojih najbližjih v hribe reševat in pridete dol z rešeno osebo, marsikdaj pa tudi ne. Najmanj kar je, si zaslužite vsaj dobre in spodobne prostore. Po sto letih ste zdaj prvič na svojem. Le še GRS Radovljica ima svoje lastne prostore, torej smo v Kamniku med boljšimi v državi. To je tudi zasluga donatorjev in vseh, ki ste na tem delali. Ko ste bili še v prostorih na Perovem, je prišlo do odločitve, da se je občinski delež prostorov prodal in ta sredstva, 110.000 evrov, je šlo v sklad. To je bil začetni kapital, da ste začeli razmišljati o nakupu svojih prostorov. S prošnjami, z nešteto prostovoljnimi urami, dobrodelnimi koncerti in raznimi aktivnostmi ste pokrili razliko manjkajočih sredstev da imate danes moderne in vrhunske prostore kamor tudi sodite – v Kamniško Savinjske Alpe, lepše lokacije ni. Od tu se boste odpravljali, tja kjer vas potrebujejo. Občina je s skladom pomagala, da smo uredili še okolico, kar pa moramo še dokončati, je vodovod. Od začetka mojega mandata smo se trudili in iskali razne možnosti za priključitev vodovoda, na koncu smo se odločili za priključek od smodnišnice. Imamo že izbranega izvajalca, čakamo gradbeno dovoljenje in upam, da bo vodovod do konca let leta zgrajen. Potem boste imeli vse, kar potrebujete. Hvala za vse dobro in iskrena hvala.«

Skupni prostor kot sejna soba ali predavalnica.

Danes je stavba lepo urejena, s sveže položenima asfaltom in zeleno travo. Zasluge za ideje, izvedbo projekta in spremljanje zahtevnih del ter organizacijo delovnih akcij imajo člani gradbenega odbora: Boštjan Borštnar, Jernej Lanišek, Primož Lavrič in Dejan Kuserbanj. Kako je iz zapuščenega bivšega skladišča smodnika nastalo poslopje je s sliko in besedo predstavil Jernej Lanišek: »Leta 2018 smo se preselili v nove prostore. To je bila edinstvena priložnost, da smo našli lokacijo v vznožju hribov. Občina nam je omogočila, da smo začeli. Stavba je bila zapuščena 30 let. Konec leta smo imeli na strehi smrekco. Ideje so se začele razvijati. Gradbeni odbor je začel z delom, iskali smo projekcije, izbrali projektanta, ki je idejo spravil na papir. To je bilo sredi decembra 2018. Začeli smo z elektriko in kar hitro prišli do nje. Pokazalo se je, da bo prvi zalogaj streha, ki smo jo morali zamenjati, ker je zamakala. Odstranili smo talne obloge, ker so bile zanič. Od Uprave smo dobili pet kontejnerjev, dva v trajno last, tri v uporabo, da smo imeli skladišče in prostor za sestanke. Najprej smo kontejnerje sestavili, pri čemer so nam gasilci pomagali z razsvetljavo. Vloženega je bilo ogromno prostovoljnih ur, vsi člani smo tukaj pustili veliko svojega časa. Iz dveh kontejnerjev je nastala sejna soba, tehnično opremo smo zložili, da je bila na suhem. Podrli smo vhodno steno, da je bilo topleje, saj je bilo v notranjosti pozimi le šest stopinj razlike z zunanjim svetom. Delali smo po svojih najboljših močeh, pomagali smo tudi zunanjim izvajalcem. Leta 2019 smo iskali izvajalce, leta 2020 pa se je zgodila korona in za nekaj časa smo obstali, saj smo se držali predpisov. Do konca avgusta nismo veliko naredili, potem so dela hitro stekla. Začeli smo s prenovo, a hitro ugotovili, da bomo s finančnimi sredstvi lahko naredili le osnovne stvari, kar nas je za pol leta ustavilo. Zbirali smo donacije in še enkrat se vsem zahvaljujem, brez tega ne bi uspeli speljati. Pomagala sta tudi Uprava in Občina Kamnik. Letos smo začeta dela pripeljali do te faze, kot je zdaj razvidno. Naš vložek je bil največji, a smo smotrno porabili finančna sredstva.«

Gradbeni odbor (z leve): Jernej Lanišek, Boštjan Borštnar, Dejan Kuserbanj, manjka Primož Lavrič in Srečo Podbevšek ter Matjaž Ravnikar prejemajo priložnostna darila iz rok Marjane Hostnik.

Ob tej priložnosti so člani GRS Kamnik članom gradbenega odbora podarili skromno darilce v spomin na trdo delo in se iskreno zahvalili. Darila je bil deležen tudi za delo vedno pripravljeni Matjaž Ravnikar.

Društvo gorska reševalna služba Kamnik je prostovoljno, samostojno, nepridobitno in nepolitično združenje fizičnih oseb, ki deluje na podlagi Zakona o društvih. Opravlja dejavnost gorske reševalne službe kot javno službo, ki je v javnem interesu in je humanitarna dejavnost. Zgornja stavka, ki smo ju zapisali v svoj statut nas obvezujeta, da pomagamo vsem, ki v gorah in na težko dostopnem terenu potrebujejo pomoč. Delujemo v sistemu zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji.

Namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje mag. Stanislav Lotrič je ob tej priložnosti pozdravil prisotne: »Upam, da bomo tudi v bodoče v taki maniri, kot je danes, dobro sodelovali z GRS Kamnik. Zelo rad pridem v take družbe, ker vem, da sem med dobrimi ljudmi, ker vem, da imajo le en cilj in sicer ta, da so se odločili, da bodo del svojega življenja posvetili pomoči drugim. Iz tega naslova se vam iskreno zahvaljujem. Predsedniku, gradbenemu oboru in vsem vam ter vsakemu posebej se zahvaljujem za to, da ste idejo, s katero ste prišli pred štirimi leti dejansko tudi uresničili na svojih ramenih in s svojimi rokami. Mi smo tukaj le, da vam malo pomagamo, večino pa ste naredili sami s pomočjo donatorjev in podpornikov ter volonterjev. Veliko je bilo ljudi, ki so samo zaradi tega, kar ste, pomagali ali ker ste sovaščani ali pač ker ste dobri ljudje. Hvala lepa v imenu države. Lahko rečem, da bomo nadaljevali podobno tudi v prihodnje. Šele pred petimi leti smo se pravzaprav v državi začeli zavedati, da naše GRS postaje in društva sploh nimajo ustreznih pogojev za delo. Trudili se bomo, da bomo pogoje za delo zagotovili, kolikor se bo le dalo in kolikor hitro bo možno. Pridružujem se idejam vašega predsednika, da bi več vložili v preventivo, mislim da moramo v naši družbi v to vlagati. To je tisto, kar je pomembno, da mi ljudi toliko izobrazimo in seznanimo z nevarnostmi, da bo potrebnih manj reševanj, da boste lahko hodili po hribih večkrat za lastno dušo. Jutri je nov dan in čakajo nas novi izzivi, jaz pa si želim, da bi tudi v prihodnje sodelovali tako uspešno.«

Namestitev table GRS Kamnik na večer pred odprtjem.

Društvo GRS Kamnik je soustanoviteljica Gorske reševalne zveze Slovenije, v kateri je 17 društev in postaj iz cele Slovenije. S kolegicami in kolegi, več kot 600 nas je, delimo ljubezen do gora in pripravljenost prostovoljno pomagati vsem tistim, ki nas potrebujejo v gorah in na težko dostopnih terenih.

Predsednik GRZS, dr. Gregor Dolinar, je ob odprtju prostorov povedal: »Letos spomladi, ko je novo vodstvo GRZS začelo svoj mandat, smo se odločili, da bomo šli na teren k vsem 17 društvom in si ogledali, kako je pri njih. Zdaj z obiski počasi zaključujemo in moram povedati, da je veliko društev, ki deluje tako rekoč v izjemno slabih ali neustreznih prostorih. Nekateri se še vedno dobivajo v gostilnah, kar je vsekakor žalostno. Zato je toliko bolj veselo, da smo danes na enem od teh obiskov v teh prekrasnih prostorih. Zakaj je nekje drugje malo slabše, tukaj pa tako dobro, je več razlogov. Eden je to, da marsikdo gleda le na to, kako bo šel v hribe pomagat, potem pa bo hitro nazaj. Drug razlog je, kdor jezika špara, kruha strada. Če nič ne rečeš, potem tudi drugi ne vedo, da nekaj potrebuješ. Naslednji razlog je tudi ta, da samo se nič ne naredi. To se je še posebej izkazalo v Kamniku, kjer ste z izjemno zavzetostjo, pobudo in entuziazmom ter ogromno prostovoljnih ur člani začeli in postavili temelje, premaknili zadevo in prišli do tiste faze, ko ste z neko vizijo in z začetnimi rezultati prišli na lokalno skupnost. V imenu GRZS bi se rad zahvalil županu za razumevanje in vso pomoč ter vsem donatorjem v lokalnem okolju, ki je izjemno priskočilo na pomoč. Seveda tudi Upravi RS za zaščito in reševanje, še posebej mag. Lotriču, ki je izjemno dobro pozna delovanje GRS zveze, razume kakšne so naše potrebe in vedno z razumevanjem priskoči na pomoč. Rezultat vsega tega so ti prostori. V Kamniku ste zdaj na skoraj koncu te poti. V vodstvu zveze se bomo trudili, da spodbudimo tudi druga društva, da bodo še sami prišli do dostojnih prostorov. Zakaj so prostori tako pomembni? V hribe smo v preteklosti hodili reševati pomoči potrebnim, pogosto so bili ponesrečenci le gorniki in alpinisti, v zadnjem času pa imamo v gorah vedno več turistov, ki gora ne poznajo teh gora in se znajdejo povsem neprimerno opremljeni. Za preventivni del zagotovo potrebujemo prostore, na tem bomo morali še veliko delati.«

Posebno prisrčen je bil pozdrav najstarejšega člana GRS Kamnik, Ceneta Griljca: »S klobukom na glavi sem prišel, da se bom odkril temu velikem dogodku, predvsem pa vsem tem mladim fantom in dekletom, ki so opravili toliko prostovoljnega časa in težkega dela, da smo prišli do teh prostorov. Sto let je trajalo, da smo jih končno dobili. V tem društvu sem od leta 1958, se pravi sem 10 let mlajši od te obletnice. V tem času sem bil petkrat udeležen pri preseljevanju. Za prostore, kjer smo začeli, ne bi mogel reči, da so sploh prostori, tako smo bili stisnjeni. To je zadnja lokacija, ki mi je v največji ponos, na lokacijo, od koder je najlepši pogled na kamniške planine. Mislim, da lahko rečem, da se bomo v bodoče vsi trudili, da bomo te prostore ohranjali v najboljšem stanju in da se nam ne bo treba nikdar več selit kamorkoli drugam. Ta selitev je bila na nek način zelo naporna, ker smo v prejšnjih časih smo tako malo opreme, da smo v primeru nesreče vse pobrali in stlačili v ruzak ter se odpeljali. Na začetku smo celo odkorakali ali šli s kolesi v Kamniško Bistrico. Bili so časi, ko s Kamniško Bistrico sploh ni bilo telefonske povezave, zveza med dogodkom v hribih in Kamnika je trajala kar neka časa. Tako lepo, kot se danes počutim, upam da se bom vse do kraja, dokler bom še sodeloval v društvu.«

Nagovor Ceneta Griljca, najstarejšega člana GRS Kamnik.

Vse prisotne je pozdravil tudi Dušan Pestotnik, ki je bil prvotni lastnik teh prostorov in čestital Društvu GRS Kamnik, da so tako lepo uredili prostore. Kot je povedal, se je ideja o tem porodila četa 2016, ko je bilo zamišljeno, da bo ta prostor namenjen GRS Kamnik. Zaključil je z upanjem, da bodo še naprej sodelovali kot dobri sosedje.

Simbolno rezanje prusikove vrvice in s tem uradno odprtje lastnih prostorov so opravili predsednik Srečo Podbevšek, magister Stanislav Lotrič in župan Matej Slapar.

»Vsem prisotnim, ki so si vzeli čas v neprijaznem vremenu in se nam pridružili pri slavju, se zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem podpornikom in donatorjem, ki po svojih možnostih omogočate, da smo kamniški gorski reševalci dobro opremljeni in pripravljeni na svoje delo ali bolje, poslanstvo,« se je ob zaključku prireditve zahvalil Podbevšek.

Miha Ulčar; Foto: Vladimir Habjan

 

Tagi